kompleksnost varovanih objektov, vključenihsubjektov <strong>in</strong> vidikov, ki jih je potrebno upoštevati<strong>in</strong> razvijati 3 .V okviru procesa urejanja kraj<strong>in</strong>e se številnedruge države izmenjavajo pri predvidevanjunačrtov upravljanja ne glede na njihovo označbo<strong>in</strong> različno naravo vzorcev, ki jih predlagaUnesco. Njihov cilj je opredeliti nač<strong>in</strong>e izvedbev splošnih okvirih: ti načrti upravljanja so včasihsredstvo, ki omogoča širjenje podatkov v zvezi spridobivanjem f<strong>in</strong>ančnih sredstev, subvencij,tehničnih, spoznavnih <strong>in</strong> operativnih nasvetovitd.; včasih same opredelijo lastna sredstva <strong>za</strong>organi<strong>za</strong>cijo, gospodarjenje <strong>in</strong> gospodarske,f<strong>in</strong>ančne, tehnične, didaktične vidike ali celoizobrazbo, podatke, upravne <strong>za</strong>deve itd.; včasihpa tudi, vedno s kraj<strong>in</strong>skimi cilji, vzpostavijopove<strong>za</strong>vo med različnimi politikami sektorjev, kiže posegajo v <strong>prostor</strong>, kot so na primer politikaekologije, varstva narave, varstva okolja,gozdarstva, izrabe hidrogeoloških virov,kmetijstva, javnih del, kulture, turizma,gradbeništva itd. Na<strong>za</strong>dnje se sredstva, nakatera se nanašajo načrti upravljanja,sprem<strong>in</strong>jajo glede na to, ali z <strong>za</strong>devnimobmočjem na enoten nač<strong>in</strong> upravlja en samupravljalec ali pa je ta naloga <strong>za</strong>upana večavtonomnim organom. Splošno gledano jevedno predviden načrt posegov, ki naj bi biliizvedeni v fizičnem smislu, kot so posebnagradbišča ali vzdrževalna dela, <strong>za</strong> katere sodoločene tudi najmanjše podrobnosti.Eksperimentiranje v italijanski po<strong>kraj<strong>in</strong>i</strong>CerveteriPrimer načrta upravljanja, ki je trenutnoposkusno v (javni) razpravi <strong>in</strong> opredelitvi urejanjakraj<strong>in</strong>e v italijanski po<strong>kraj<strong>in</strong>i</strong> Cerveteri, <strong>za</strong>devapomembno <strong>in</strong> obširno (območje Unesca)arheološko cono, ki se nahaja v nasprotujočemkraj<strong>in</strong>skem kontekstu, močno <strong>za</strong>znamovanim zizjemnimi značilnostmi (ki so, le delno, pove<strong>za</strong>nez etruščansko arheološko prisotnostjo) <strong>in</strong>nedavnimi razslojevanji <strong>in</strong> preobrazbami, ki jimje bila podvržena.ments adéquats face à la complexité des objets àprotéger, des sujets impliqués et des aspects à mettreen œuvre et à développer 3 .Dans le cadre du processus d’aménagement du paysage,plusieurs autres pays prévoient souvent l’uneou l’autre forme de plan de gestion, quoique leurdénom<strong>in</strong>ation et leurs caractères diffèrent des modèlesproposés par l’Unesco. Ils ont pour objectif dedéf<strong>in</strong>ir les modalités de la mise en œuvre des choixgénéraux: ces plans de gestion sont parfois l’<strong>in</strong>strumentqui permet la divulgation des <strong>in</strong>formations relativesà l’obtention de f<strong>in</strong>ancements, de subventions,de conseils techniques, cognitifs, opérationnels, etc.;parfois, ils déf<strong>in</strong>issent eux-mêmes leurs propres <strong>in</strong>strumentspour l’organisation, la gestion et les aspectséconomiques, f<strong>in</strong>anciers, techniques, didactiques, ouencore la formation, l’<strong>in</strong>formation, l’adm<strong>in</strong>istration,etc.; parfois encore ils établissent, toujours à des f<strong>in</strong>spaysagères, un lien entre les différentes politiquessectorielles qui <strong>in</strong>terviennent déjà sur le territoire,comme celles pour l’écologie, la conservation de lanature, la protection de l’environnement, laforestation, l’exploitation des ressources hydrogéologiques,l’agriculture, les travaux publics, la culture, letourisme, la construction, etc. Enf<strong>in</strong>, les <strong>in</strong>strumentsauxquels les plans de gestion ont recours varientselon que le territoire concerné est gouverné demanière unitaire par un seul organe de gestion ouqu’il est confié à plusieurs opérateurs autonomes. Engénéral, ils prévoient toujours un plan des <strong>in</strong>terventionsà mener sur le contexte physique, comme leschantiers extraord<strong>in</strong>aires ou les travaux d’entretien,dont ils déf<strong>in</strong>issent les mo<strong>in</strong>dres détails.L’expérimentation de CerveteriLe modèle de Plan de gestion qui est en cours d’expérimentationpour la lecture et la déf<strong>in</strong>ition de lagestion paysagère du site italien de Cerveteri concerneune zone archéologique importante et vaste(site Unesco) qui se situe dans un contexte paysagercontradictoire, fortement empre<strong>in</strong>t de caractèresexceptionnels (liés, en partie seulement, à la présencearchéologique étrusque) et des récentes superpositionset transformations qu’il a subies.213Delavnica 3 / Workshop 31Glej Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanitŕ. L<strong>in</strong>ee Guida, s.d. M<strong>in</strong>istero per i Beni e le AttivitŕCulturali. Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, ki je bil predstavljen v času 2. nacionalnega dne kraj<strong>in</strong> Unesca v Paestumu 25. <strong>in</strong> 26.maja 2004.Voir le Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanità. L<strong>in</strong>ee Guida, s. d. M<strong>in</strong>istero per i Beni e le Attività Culturali.Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, présenté lors de la 2ème journée nationale des Sites UNESCO à Paestum 25-26 mai 2004.2Za kulturne kraj<strong>in</strong>e glej World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003.Pour les paysages culturels, voir World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003.3V tej zvezi glej Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11.-12.november 2002, Ferrara - Italija, World Heritage papers 7, Paris 2003, s. 9-50.Voir à ce sujet Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11-12novembre 2002, Ferrare - Italie, World Heritage papers 7, Paris 2003, p. 9-50.
214Delavnica 3 / Workshop 3Kraj<strong>in</strong>ska anali<strong>za</strong> <strong>za</strong>jema obširni del ozemlja <strong>in</strong>se nanaša ne samo na teoretične predpostavke,ki ga <strong>za</strong>devajo, <strong>in</strong> na metodološke smernice,ampak tudi na operativna sredstva <strong>in</strong> naizkušnje, ki so bile uporabljene <strong>in</strong> preskušenezlasti v <strong>za</strong>dnjih dveh letih pri urejanju kraj<strong>in</strong>e vštevilnih evropskih državah v okviru izvajanjaEvropske konvencije o <strong>kraj<strong>in</strong>i</strong>.Načrt predlaga <strong>in</strong> uporablja Italijanski vzorecNačrta upravljanja s kraj<strong>in</strong>ami Unesca, pove<strong>za</strong>ns kraj<strong>in</strong>sko problematiko z namenom:1) Vključiti tematike kraj<strong>in</strong>skega konteksta vupravljanje s posameznimi primeri <strong>za</strong>ščitenihobmočij;2) Vzpostaviti referenco, ki bi jo bilo mogočeuporabljati <strong>za</strong> »kulturne kraj<strong>in</strong>e« s seznamaUnesca, kakor tudi, na bolj splošen nač<strong>in</strong>, <strong>za</strong>vse kraj<strong>in</strong>e.Še zlasti je v načrtu gospodarjenja predvidenrazvoj operativnih tem, pri katerih <strong>in</strong>terakcijaomogoča izmenjavo na področju:– poznavanja (označba <strong>in</strong> ocenjevanje);– opredelitve ciljev kraj<strong>in</strong>ske kakovosti;– ohranjanja <strong>in</strong> prekvalificiranja;– uveljavitve ugotovljenega značaja <strong>in</strong> potenciala(kulturna <strong>in</strong> družbena spodbuda, izrabakulturne dedišč<strong>in</strong>e, gospodarska uveljavitev);– sodelovanja prebivalstva <strong>in</strong> pritegnitevorgani<strong>za</strong>cij (dogovorne skup<strong>in</strong>e);– opredelitve <strong>in</strong> sestave programov dejavnosti.Različne vrste dejavnosti ustre<strong>za</strong>jo tematskimciljem:– fizični posegi, opredeljeni na podlagi rokovizvedbe (izredni, redno vzdrževanje), nujnosti(zelo nujni/nujni/ne nujni) <strong>in</strong> tveganja/krhkosti/priložnosti;– akterji (javni, <strong>za</strong>sebni, združenja itd.);– sredstva uveljavljanja <strong>in</strong> viri (projekti <strong>in</strong> posegi;splošna ali sektorska načrtovalnasredstva; lastna gospodarska podpora aligospodarska podpora iz drugih sektorjev;posredne dejavnosti);– spremljanje (pojmovano hkrati kot nadzor <strong>in</strong>postopna prilagoditev izvedbe programa <strong>in</strong>kot postopek spodbujanja <strong>in</strong> usklajevanjamed akterji <strong>za</strong> izvedbo programa dejavnosti).Projekt se uvršča v kritično obdobje <strong>za</strong>prihodnost kraj<strong>in</strong>e Cerveteri: ponovna opredelitevkraj<strong>in</strong>skega načrta gospodarjenja z novimisredstvi <strong>za</strong> varstvo kraj<strong>in</strong>e (»regionalni kulturniL’analyse paysagère porte sur une vaste portion deterritoire et se réfère, non seulement aux élaborationsthéoriques qui la concernent et aux directivesméthodologiques, mais aussi aux <strong>in</strong>struments opérationnelset aux expériences qui ont été utilisés ettestés, notamment ces dernières années, dansl’aménagement du paysage dans de nombreux payseuropéens, en application de la Convention européennedu paysage.Le Plan propose et utilise le Modèle italien du Plande gestion des sites Unesco <strong>in</strong>tégré aux problématiquespaysagères, dans le but de:1) Insérer les thèmes du contexte paysager dans lagestion des cas <strong>in</strong>dividuels des sites protégés;2) Construire une référence qui puisse être utiliséeaussi bien pour les »paysages culturels« de laListe Unesco que, de manière plus générale,pour tous les paysages.En particulier, le Plan de gestion prévoit le développementde thèmes opérationnels, dont l’<strong>in</strong>teractionpermet l’échange, en ce qui concerne:– la connaissance (caractérisation et qualification);– la déf<strong>in</strong>ition d’objectifs de la qualité paysagère;– la conservation et la requalification;– la mise en valeur des caractères et des potentielsidentifiés (promotion culturelle et sociale, exploitationdu patrimo<strong>in</strong>e culturel, mise en valeur économique);– la participation des populations et l’engagementdes organismes (table de concertation);– la déf<strong>in</strong>ition et la programmation d’actions.Différents types d’actions correspondent aux objectifsthématiques:– <strong>in</strong>terventions physiques, déf<strong>in</strong>ies en fonction desdélais de réalisation (extraord<strong>in</strong>aires, entretienord<strong>in</strong>aire), de l’urgence (très urgentes/urgentes/pas urgentes) et des risques/fragilité/opportunités;– acteurs (publics, privés, associations, etc.);– <strong>in</strong>struments de mise en œuvre et ressources(projets et <strong>in</strong>terventions; <strong>in</strong>struments de planificationgénéraux ou sectoriels; aides économiquespropres ou provenant d’autres secteurs;activités <strong>in</strong>directes);– suivi (entendu à la fois comme le contrôle etl’adaptation progressive de la réalisation du programmeet comme le processus de promotion etde coord<strong>in</strong>ation entre les acteurs pour la réalisationdu programme d’action).Le projet s’<strong>in</strong>scrit dans une période cruciale pour lefutur de Cerveteri: redéf<strong>in</strong>ition du Plan Paysager
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47:
2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49:
prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51:
pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53:
Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55:
Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57:
1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59:
jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61:
Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63:
Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65:
e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67:
krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69:
ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71:
16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73:
kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75:
Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77:
je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79:
kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81:
vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83:
namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85:
Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87:
dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89:
scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91:
Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93:
skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95:
zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97:
meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99:
po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101:
Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103:
Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105:
Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107:
Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108:
107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112:
Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114:
112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116:
114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118:
116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120:
UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122:
120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124:
122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126:
124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128:
126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130:
Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132:
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134:
132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136:
134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138:
136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140:
138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142:
140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144:
Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146:
144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148:
146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164: 162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166: open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168: 166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170: 168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172: 170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174: 172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176: 174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178: 176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180: 178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182: 180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184: 182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186: 184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188: 186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190: 188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192: Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194: 192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196: 194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198: 196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200: . . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202: Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204: 202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206: 204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208: 206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210: 208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212: 210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213: 212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222: Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226: 224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266:
264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268:
266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270:
268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272:
270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274:
272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276:
274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278:
276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280:
278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282:
. . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284:
Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286:
284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287 and 288:
286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 289 and 290:
288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292:
290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294:
292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296:
294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298:
Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300:
298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302:
300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304:
302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306:
304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308:
306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310:
308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312:
310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314:
312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316:
Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318:
Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320:
Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322:
Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324:
Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326:
Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328:
Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330:
Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332:
Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333:
FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP