evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

202Delavnica 3 / Workshop 3varovanih in zavarovanih območij in sprostorskim razvojem, ki te kvalitete spoštuje injih na ustrezen način vključuje. Na območjih, kjerje cilj trajna ohranitev krajinske prepoznavnosti,kulturne in biotske raznovrstnosti, naravnihvrednot ter doživljajskih kvalitet, se spodbujaskupna zavarovanja in tak razvoj dejavnosti, kiohranja celovito prepoznavnost območja.Skrb za varstvo in upravljanje krajine mora bitiizraz družbene volje in splošnega strinjanjastrokovne in širše javnosti. Ker udejanjanježelenega stanja zahteva znatne napore takostrokovne, organizacijske, administrativne infinančne, je treba izhajati tudi iz politične volje zazagotavljanje vseh potrebnih osnov.Zakonske osnove razvoja in varstva krajine napodročju ohranjanja naraveV Sloveniji je veliko pravno veljavnihdokumentov, ki vključujejo varstvo in upravljanjekrajine. V prvi vrsti gre za dokumente, kisestavljajo slovenski pravno zakonodajni sistem,kot tudi za ratificirane mednarodne dokumente.Ustava RS določa, da je vsakdo dolžan v skladuz zakonom »varovati naravne znamenitosti inredkosti ter kulturne spomenike«. Skrb zaohranjanje »naravne in kulturne dediščine«ustava nalaga državi in lokalni skupnosti.Uresničujemo jo na eni strani z dejavnostjo službza ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščinein urejanje prostora, na drugi strani pa zvključevanjem teh vsebin v dejavnost drugihsektorjev.Izhajajoč iz evropske zakonodaje, mednarodnihkonvencij in direktiv, predvsem Konvencije obiotski raznovrstnosti, ki opredeljuje zavarovanaobmočja kot osnovni element za ohranitevbiotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti in jeključni mehanizem za preprečitev zmanjševanjabiotske in krajinske pestrosti, smo ob upoštevanjuslovenskega pravnega reda sprejeli Zakono ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04),ki vključuje tudi ohranjanje krajinske pestrosti,ter Resolucijo o Nacionalnem programu varstvaokolja (Uradni list RS, št. 2/06).Zakon o ohranjanju narave v 35. členu določapojem krajine 1 in krajinske pestrosti 2 ter, da se:– skozi varstvo narave ohranjajo, razvijajo inponovno vzpostavljajo krajinska pestrost intiste značilnosti krajine, ki so pomembne zasues, and issues of maintenance and managementof forests, development of agrictulture andother rural space activities, such as tourism andrecreation. It must be based on an analysis ofthe problems and potentials of the region, andtake into account local and regional identity, varietyand, most importantly, the developmentand conservation perspective for the specificregion. The conservation of biodiversity and protectionof natural values shall also be ensuredthrough establish the conservation and protectedareas and through spatial development,which respects these qualities and integratesthem in a suitable manner. Suitable activitiesand join conservation shall be promoted in areaswhere the objective is to permanently conservethe landscape identity, cultural variety andbiodiversity, natural values.Concern for landscape protection and managementmust be an expression of the social will,and a result of a general consent of the professionaland general publics. As the attainment ofthe desired objective requires significant professional,organisational, administrative and financialefforts, it is also essential to create the politicalwill to ensure all the necessary means.Legal grounds for landscape developmentand protection in the field of nature conservationIn Slovenia there are many legally valid acts dealingwith landscape protection and management.They are mainly acts constituting a part ofSlovene legal and legislative system, as well asratified international acts.The Constitution of the Republic of Slovenia providesthat it is each person’s responsibility to»protect natural sites of special interest and rarities,as well as cultural monuments« in accordancewith the law. Concern for the preservationof »natural and cultural heritage« is imposed tothe State and local communities by the Constitution.It is implemented through the activity ofservices for nature preservation, cultural heritageprotection and spatial planning on the oneside, and the inclusion of such contents in theactivity of other sectors on the other.On the basis of European legislation and internationalconventions and directives, particularlythe Convention on Biological diversity, which definesprotected areas as the basic element in the