evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
37. a, b, cUmetna razsvetlitev naše krajine(Foto: Kobler in RSGB/NOAA)L’illumination artificielle de notre paysage(Photos: Kobler et RSGB/NOAA).je kot razprševanja zmanjšan, so še zlastiprimerne. Poleg tega predmeti ne smejo bitirazsvetljeni močneje, kot je to potrebno.Omiljena osvetljava ima pogosto najboljšiučinek. Poleg tega je treba uporabljatisvetlobna telesa, ki oddajajo kolikor je mogočemalo kratkovalovne svetlobe. Visokotlačnenatrijeve svetilke in še zlasti nizkotlačnenatrijeve svetilke so sorazmernonenasilne do insektov in porabijo precejmanj energije. Iz tega razloga jih je trebaupoštevati kot posebej obzirne do okolja.– Usmeritev in razvrstitev svetilk: načelomamorajo biti vse svetilke obrnjene proti tlom.zlasti ulične svetilke morajo biti nameščenetako, da ne razpršujejo svetlobe ne v okolicone v ekološko občutljive prostore.– Omejitev trajanja osvetlitve: za uporaboosvetlitve s spoštovanjem do okolja jepotrebna namestitev priprav za avtomatičnoprekinjanje električne razsvetljave. Te napraveomogočajo vsaj zmanjšanje intenzivnostiosvetlitve ob določenih nočnih urah (enakokot pri zaščiti pred hrupom, kjer so najnižjemejne vrednosti v uporabi od 22. do 6. ure).Na ekološko občutljivih območjih mora bitiosvetljava popolnoma ugasnjena po 22. uri– v kolikor to dopuščajo varnostni predpisi.– Dopolnilni ukrepi: v rabi so izključno svetilke,ki vključujejo izolacijo, ki preprečuje insektomin pajkom, da bi prišli v notranjost. Če sotla močno osvetljena, je treba paziti, da tlaniso prevlečena s preveč svetlo podlagozaradi morebitnega odsevanja. Izbrati jetreba preprost sistem osvetlitve, kateregavzdrževanje je zanesljivo in ki je stežkadostopen mimoidočim. Poleg tega seuporablja samo tista svetlobna telesa, kiimajo dolgo dobo trajanja in ne porabijoveliko energije.Zmanjšanje svetlobnih emisij za človeka nepredstavlja nobenih nevšečnosti, prednosti tegaêtre munis d’écrans afin de canaliser la lumièrevers le point à éclairer. L’installation d’écrans etde dispositifs optiques (miroirs, réflecteurs) dansles boîtiers des lampes permet d’obtenir cet effet.Les lampes présentant un angle de diffusionréduit sont par-ticulièrement appropriées. Parailleurs, les objets ne doivent pas être illuminésplus fortement que nécessaire. Un éclairage tamisédonne souvent un meilleur résultat. Enoutre, on utilisera les corps lumineux qui émettentle moins possible de lumière à ondes courtes.Les lampes à vapeur de sodiu à haute pressionet surtout les lampes à vapeur de sodium àbasse pression sont relativement inoffensivespour les insectes et consomment beaucoupmoins d’énergie. C’est pourquoi elles doiventêtre con-sidérées comme particulièrement respectueusesde l’environnement.– Orientation et disposition des lampes: par principe,toute lampe doit être dirigée vers le sol. Lesréverbères, en particulier, doivent être placés desorte à ne pas diffuser de lumière dans l’environnementni dans les milieux écologiquement sensibles.– Limitation de la durée d’éclairage: un usage del’éclairage dans le respect de l’environnementim-plique l’installation de minuteries. Ces dispositifspermettent au moins de réduire l’intensité del’éclairage à certaines heures de la nuit (de lamême façon que pour la protection contre lebruit, où des valeurs limites plus basses sontapplicables entre 22 heures et 6 heures). Dansles zones écologiquement sensibles, l’éclairagedevrait être totalement éteint après 22 heures –pour autant que les prescriptions de sécurité lepermettent.– Mesures supplémentaires: ne seront utiliséesque les lampes comportant une isolation quiempêche insectes et araignées de pénétrer à l’intérieur.Si le sol est fortement éclairé, l’on veilleraà éviter que son revêtement soit de couleurclaire, voire réfléchissante. Il faut choisir un systèmed’éclairage simple et sûr à entretenir, diffi-193Delavnica 2 / Workshop 2
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa pa so številne:– Gospodarska korist: vsa svetloba, ki je oddanav prostor in v atmosfero, je neizkoriščena.Kdor podpira zmanjšanje emisij, podpirazmanjšanje energetske porabe in posledičnozmanjšanje stroškov.– Ekološka korist: dobro premišljena zunanjaosvetlitev, ki dopušča mir in nočno regeneracijo,je pomembna za ohranjanje in izboljšanjekakovosti življenja človeka, rastlinstvain živalstva.– Arhitekturna korist: presvetli zunanji prostorimočno omejujejo načrtovanje osvetlitve.Poudarjanje določenega dela s pomočjoumetne osvetlitve zahteva temno okolico,sicer kontrast ni dovolj močan.– Estetska korist: smo v procesu izgubljanjanaravne lepote, ki človeka že od nekdajvznemirja: popolnega razgleda na zvezdnatonebo. Zmanjšanje svetlobnih emisij nam biomogočilo občudovanje naravne nočnekrajine v vsej njeni pristnosti.Vse te ukrepe na tehničnem področju alipodročju načrtovanja spremljajo rešitve napravnem področju. V okviru teh so kantonipozvani k proučevanju svojih zakonodajnihpredpisov s področja gradbeništva in okolja,kakor tudi sklepov, ki iz njih izhajajo, z namenomvarstva narave, krajine in okolja pred svetlobnimiemisijami in sprejetja konkretnih ukrepov, da bi:– bile vse naprave, namenjene osvetljevanjuvelikih konstrukcij ali pomembnih instalacij –vključno s tistimi, ki imajo zgodovinskipomen – predmet postopka za dodelitevpooblastil za gradnjo;38. Svetilka, opremljena z ustreznim pokrovcem, svetlobousmerja proti površini, ki jo osvetljuje, brez nepotrebnegarazprševanja (Foto in skica: Kobler in Hauser).Un lampadaire muni d’un capuchon adéquat canalise lalumière vers la surface à éclairer, sans dispersion inutile(Photo et esquisse: Kobler et Hauser).cilement accessible aux passants. En outre, l’onn’utilisera que des corps lumineux ayant une longuedurée de vie et une faible consommationd’énergie.Réduire les émissions lumineuses ne présenteaucun inconvénient pour l’homme, mais les avantagesde la démarche sont nombreux:– Gain économique: toute la lumière émise dansl’espace et l’atmosphère est inutilisée. Qui dit réductiondes émissions, dit réduction de la consommationd’énergie et, par conséquent, réductiondes coûts.– Gain écologique: un éclairage extérieur bienréfléchi, qui laisse la place au calme et à la régénérationnocturne, est important pour conserveret améliorer la qualité de vie de l’homme, dela flore et de la faune.– Gain architectural: des espaces extérieurs tropclairs limitent fortement l’aménagement lumineux.La mise en valeur d’un ouvrage par de l’éclairageartificiel requiert un environnement sombre, sansquoi le contraste est insuffisant.– Gain esthétique: nous sommes sur le point deperdre une beauté naturelle qui fascine l’hommedepuis toujours: la vue parfaite d’un ciel étoilé.Une réduction des émissions lumineuses nouspermettrait d’ad-mirer le paysage nocturne natureldans toute son authenticité.Toute ces mesures sur le plan technique ou de planificationsont accompagnées par des solutions surle plan légal. Dans celles-ci les Cantons sont invitésà examiner leurs actes législatifs du domaine de laconstruction et de l’environ-nement, ainsi que lesdécisions qui en décou-lent, en vue de protéger lanature, le paysage et l’environnement contre lesémissions lumineuses, et de prendre des mesuresconcrètes de façon à ce que:– tous les dispositifs destinés à l’éclairage de grandesconstructions ou d’installations importantes– y compris celles qui sont de caractère historique– fassent l’objet d’une procédure d’octroid’autorisation de construire;– l’utilisation de dispositifs lumineux dirigés versle ciel et qui n’ont pas pour fonction la sécuritéou l’éclairage de bâtiments soient interdits dansl’intérêt de la protection des espèces, des biotopesou du paysage (»skybeamers«, projecteurslaser, projecteurs de publicités ou toute sourcelumineuse arti-fi-ciel-le de ce type). Dans les casoù cela ne s’avérerait pas possible, on en limiteral’usage dans la mesure où l’état de la techniqueet les conditions d’exploitation le permettent, et
- Page 143 and 144: Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146: 144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148: 146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150: 148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152: Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154: 152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156: 154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158: 156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160: 158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162: 160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164: 162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166: open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168: 166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170: 168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172: 170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174: 172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176: 174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178: 176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180: 178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182: 180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184: 182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186: 184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188: 186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190: 188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192: Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193: 192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 197 and 198: 196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200: . . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202: Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204: 202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206: 204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208: 206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210: 208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212: 210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214: 212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216: 214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222: Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226: 224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa pa so številne:– Gospodarska korist: vsa svetloba, ki je oddanav <strong>prostor</strong> <strong>in</strong> v atmosfero, je neizkoriščena.Kdor podpira zmanjšanje emisij, podpirazmanjšanje energetske porabe <strong>in</strong> posledičnozmanjšanje stroškov.– Ekološka korist: dobro premišljena zunanjaosvetlitev, ki dopušča mir <strong>in</strong> nočno regeneracijo,je pomembna <strong>za</strong> ohranjanje <strong>in</strong> izboljšanjekakovosti življenja človeka, rastl<strong>in</strong>stva<strong>in</strong> živalstva.– Arhitekturna korist: presvetli zunanji <strong>prostor</strong>imočno omejujejo načrtovanje osvetlitve.Poudarjanje določenega dela s pomočjoumetne osvetlitve <strong>za</strong>hteva temno okolico,sicer kontrast ni dovolj močan.– Estetska korist: smo v procesu izgubljanjanaravne lepote, ki človeka že od nekdajvznemirja: popolnega razgleda na zvezdnatonebo. Zmanjšanje svetlobnih emisij nam biomogočilo občudovanje naravne nočnekraj<strong>in</strong>e v vsej njeni pristnosti.Vse te ukrepe na tehničnem področju alipodročju načrtovanja spremljajo rešitve napravnem področju. V okviru teh so kantonipozvani k proučevanju svojih <strong>za</strong>konodajnihpredpisov s področja gradbeništva <strong>in</strong> okolja,kakor tudi sklepov, ki iz njih izhajajo, z namenomvarstva narave, kraj<strong>in</strong>e <strong>in</strong> okolja pred svetlobnimiemisijami <strong>in</strong> sprejetja konkretnih ukrepov, da bi:– bile vse naprave, namenjene osvetljevanjuvelikih konstrukcij ali pomembnih <strong>in</strong>stalacij –vključno s tistimi, ki imajo zgodov<strong>in</strong>skipomen – predmet postopka <strong>za</strong> dodelitevpooblastil <strong>za</strong> gradnjo;38. Svetilka, opremljena z ustreznim pokrovcem, svetlobousmerja proti površ<strong>in</strong>i, ki jo osvetljuje, brez nepotrebnegarazprševanja (Foto <strong>in</strong> skica: Kobler <strong>in</strong> Hauser).Un lampadaire muni d’un capuchon adéquat canalise lalumière vers la surface à éclairer, sans dispersion <strong>in</strong>utile(Photo et esquisse: Kobler et Hauser).cilement accessible aux passants. En outre, l’onn’utilisera que des corps lum<strong>in</strong>eux ayant une longuedurée de vie et une faible consommationd’énergie.Réduire les émissions lum<strong>in</strong>euses ne présenteaucun <strong>in</strong>convénient pour l’homme, mais les avantagesde la démarche sont nombreux:– Ga<strong>in</strong> économique: toute la lumière émise dansl’espace et l’atmosphère est <strong>in</strong>utilisée. Qui dit réductiondes émissions, dit réduction de la consommationd’énergie et, par conséquent, réductiondes coûts.– Ga<strong>in</strong> écologique: un éclairage extérieur bienréfléchi, qui laisse la place au calme et à la régénérationnocturne, est important pour conserveret améliorer la qualité de vie de l’homme, dela flore et de la faune.– Ga<strong>in</strong> architectural: des espaces extérieurs tropclairs limitent fortement l’aménagement lum<strong>in</strong>eux.La mise en valeur d’un ouvrage par de l’éclairageartificiel requiert un environnement sombre, sansquoi le contraste est <strong>in</strong>suffisant.– Ga<strong>in</strong> esthétique: nous sommes sur le po<strong>in</strong>t deperdre une beauté naturelle qui fasc<strong>in</strong>e l’hommedepuis toujours: la vue parfaite d’un ciel étoilé.Une réduction des émissions lum<strong>in</strong>euses nouspermettrait d’ad-mirer le paysage nocturne natureldans toute son authenticité.Toute ces mesures sur le plan technique ou de planificationsont accompagnées par des solutions surle plan légal. Dans celles-ci les Cantons sont <strong>in</strong>vitésà exam<strong>in</strong>er leurs actes législatifs du doma<strong>in</strong>e de laconstruction et de l’environ-nement, a<strong>in</strong>si que lesdécisions qui en décou-lent, en vue de protéger lanature, le paysage et l’environnement contre lesémissions lum<strong>in</strong>euses, et de prendre des mesuresconcrètes de façon à ce que:– tous les dispositifs dest<strong>in</strong>és à l’éclairage de grandesconstructions ou d’<strong>in</strong>stallations importantes– y compris celles qui sont de caractère historique– fassent l’objet d’une procédure d’octroid’autorisation de construire;– l’utilisation de dispositifs lum<strong>in</strong>eux dirigés versle ciel et qui n’ont pas pour fonction la sécuritéou l’éclairage de bâtiments soient <strong>in</strong>terdits dansl’<strong>in</strong>térêt de la protection des espèces, des biotopesou du paysage (»skybeamers«, projecteurslaser, projecteurs de publicités ou toute sourcelum<strong>in</strong>euse arti-fi-ciel-le de ce type). Dans les casoù cela ne s’avérerait pas possible, on en limiteral’usage dans la mesure où l’état de la techniqueet les conditions d’exploitation le permettent, et