evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinske teme nagovorijo ljudi neposredno inčustveno, saj so povezane z vsakodnevnimiizkušnjami in spomini iz otroštva. Zato krajinadeluje kot povezovalni koncept, ki pomagaodstraniti prostorske, institucionalne insektorske ovire. Zato je krajinski koncept zareskoristno orodje za krepitev regionalnegasodelovanja ter participativnega načrtovanja inodločanja.5. Zaključki in priporočilaAlpske dežele se bodo morale, tako kot drugideli Evrope, prilagoditi hitrim spremembam innovim potrebam. Na eni strani to pomenizahteve po večji fizični dostopnosti inmobilnosti, na drugi strani pa večjo negotovostglede regionalnih identitet, ter odpiranje novihkulturnih, socialnih in okoljskih vprašanj.Prihajajoči trendi, vrednote in življenjski stili, kine ustrezajo več tradicionalni delitvi na urbanoin podeželsko, zahtevajo nove teorije inkoncepte, nove pristope v politikah in ustrezneukrepe za delovanje. Pospešene spremembezahtevajo v prihodnost usmerjen pristop terprilagodljive in hitre odzive politik. Upravljanjesprememb in podpora prebivalcem, da bi jihlažje razumeli ter se prilagodili novim inneznanim okoliščinam, postaja pomemben delnačrtovanja in upravljanja kulturnih krajin.Danes je razumevanje kulturne krajine še vednodokaj statično, s poudarkom na vzdrževanju inohranjanju. Ta odnos se zrcali v politikah inukrepih, ki so praviloma usmerjeni v ohranjanjekrajinskih vzorcev z vzdrževanjem tradicionalnekmetijske rabe. Vidiki krajine kot človekovegabivalnega okolja in njeni razvojni potenciali pa sov ozadju. Do spremembe tega statičnegakoncepta je treba priti s široko javno razpravo ociljih razvoja kulturne krajine: Katere funkcije najopravlja kulturna krajina? Katere so posebejpomembne in kje? V katerih primerih jesmiselno »muzejsko« ohranjanje krajin zaradiobiskovalcev? Kdo naj bo odgovoren za kulturnokrajino?Trajnostni razvoj v Alpah torej zahteva boljšeuravnoteženje gospodarskega razvoja inkrajinskih vrednosti. Na eni strani bi morali bitiprostorski učinki in vplivi na krajino, ki soposledica sektorskih politik (predvsemprometne in druge infrastrukture, tehnologije inregionalnega razvoja), bolje ovrednoteni inupoštevani. Pri tem je krajina lahko razumljenakot razvojna priložnost in ne vselej kot ovira. Powards an increasing physical accessibility andmobility, on the other hand to growing uncertaintieswith regard to regional identities, to cultural,social and ecological issues. Future trends,emerging values and lifestyles, which do not fitany more into the traditional urban-rural classifications,require new theories and concepts,new policy approaches and adequate instrumentsfor action. The accelerated changes demanda prospective, future oriented approachand flexible and fast responses of policies. Managingchanges and supporting people to apprehendthese changes and to adapt to new andunknown situations becomes an important issuealso for planning and management of culturallandscapes.At present, cultural landscape concepts are predominantlystatic, emphasising the aspects ofmaintenance and conservation. This attitude isreflected in policies and instruments which areprevailingly aimed at conservation of landscapepatterns by maintaining the area-wide agriculturalcultivation, while the aspects of landscapeas human living environment or its developmentpotential are not adequately considered. Themodifications to this static concept should be arrivedat through a wide public discourse aboutthe objectives of cultural landscape development.Several questions need to be further discussed:Which functions does cultural landscapefulfil? Which are considered as being especiallyimportant, and where? Does the preservationof museum landscapes for the sake ofvisitors make sense in specific cases? Who takesover responsibility for cultural landscapes?Sustainable development of the Alps thereforerequires a better balance between economicregional development and landscape concerns.On the one hand the spatial impact and the landscapeeffects of sector policies (like infrastructure,transport, technology and regional policy)should be better evaluated and considered.Thereby, the alpine cultural landscape has to beconsidered as an asset and not as an obstaclefor economic development. On the other handnature and landscape protection policies shouldnot exclude economic aspects. Generally, morecross-sector approaches, integrated strategiesand innovative governance approaches will benecessary. Adequate and effective co-operationmechanisms should be introduced or furtherdeveloped on all levels, from the European to the