evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
samem jedru koncepta trajnosti« (EuropeanCentre for Nature Conservation, 2000, prevodM. G.).V zadnjem času je kulturna krajina pridobilapomembno mesto v regionalnem razvoju kot virin dejavnik umeščanja dejavnosti. Ta vloga se bov prihodnje še okrepila predvsem v turizmu,kmetijstvu in poselitvi. Ves čas pa se evropskekrajine pospešeno spreminjajo. Obstoječi ukrepipolitik tega zapletenega razmerja večina neupoštevajo dovolj, nekateri od programov EU alidržav pa imajo tudi nenačrtovane in stranskeučinke na krajino.Z raziskovalnim projektom »REGALP« 1 smo želeliprispevati k uravnoteženemu in trajnostnemuregionalnemu razvoju, tako da bi predlagaliprilagoditve evropskih in nacionalnih politik, ki bitemeljile na raziskovalnih rezultatih insodelovanju deležnikov v območju Alp. Naosnovi rezultatov projekta bo ta prispevekgovoril predvsem o naslednjih temah:– ugotavljanje sprememb v krajini,– opredelitev želenega stanja krajine,– vključevanje krajine v procese prostorskegain sektorskega načrtovanja z namenomdoseganje želenega stanja,– ukrepi za doseganje ciljev,– izobraževanje, usposabljanje ter ozaveščanjejavnosti o pomenu krajine za izboljšanjekakovosti bivanja.2. Procesi spreminjanja krajinePolarizacija je za številne evropske regijenajznačilnejši proces, ki krajino spreminja nazelo zapletene načine. V Alpah lahko ta trendopazujemo zadnjih 30 let kot krepitev vplivaalpskih mest na njihovo zaledje in usihanjeodmaknjenih območij. Polarizacija na ravniEvrope je prizadela tudi Alpe kot celoto: vplivsosednjih velemest, kot so Lyon, Torino, Milano,Dunaj in Muenchen povzroča suburbanizacijo inizgubo funkcij manjših alpskih mest. Ta razlikamed uspešnimi osrednjimi območji in zaledjemse bo še povečevala in vpliv metropol zunaj Alpse bo še povečal.and culture. Hence, landscape, as the place ofhuman inter-action with nature appears to bethe heart of sustainability« (European Centre forNature Conservation, 2000).In the last years cultural landscape as a resourceand a locational factor has become more importantin regional development, and in the futurelandscape will continue to play significant role intourism, agriculture and housing development.In medium term, European regions and landscapesare facing extensive changes. Existingpolicy instruments do not always sufficientlytake the complex interrelation between regionaldevelopment and cultural landscape interrelationsinto account, and EU or national programmesmay have unintended side effects oncultural landscape.The research project »REGALP« 1 was launchedwith the aim to contribute to a balanced andsustainable regional development by proposingadjustments to European and national policies,based on research and stakeholder participationin the Alpine area.The following contribution will draw on the resultof this project to discuss the following issues ofthe »society and landscape« theme:– Identification of changes in the landscape;– Definition of the desired condition of thelandscape;– Integration of landscape in the planningprocess (spatial and sectoral) with a view toattain the desired condition;– Instruments for accomplishing the objectives;– Training, education and raising the awarenessof the public – about the significanceof landscape for the increase of the quality oflife.2. Processes of landscape changePolarization is the most significant process characterizingmany of the European regions andaffecting landscapes in a very complex way. Forthe last 30 years we can observe this trend inthe Alps as an increasing influence of alpine cit-129Delavnica 2 / Workshop 21Projekt se je financiral iz 5. okvirnega programa EU in nacionalnih sofinancerjev. Partnerji pri projektu so: Regional Consulting ZT GmbH (Avstrija), Universityof Berne, Institute for Geography (Švica), Cemagref, Groupement de Grenoble (Francija), Alpine Research Institute Garmisch-Partenkirchen (Nemčija),University of Udine, Department of Economic Science (Italija) in Urbanistični inštitut Republike Slovenije.The project was financed by the 5th EU framework programme and national co-financers. Partners in the project were: Regional Consulting ZT GmbH(Austria), University of Berne, Institute for Geography (Switzerland), Cemagref, Groupement de Grenoble (France), Alpine Research Institute Garmisch-Partenkirchen (Germany), University of Udine, Department of Economic Science (Italy) and Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia (Slovenia)
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopnost in promet sta kot vzrok in posledicapolarizacije med glavnimi gonilnimi silamisprememb. Dostopnost je odvisna od razdaljedo urbanih središč, nadmorske višine, topografskihznačilnosti in prometne infrastrukture. VAlpah se je povprečna dostopnost močnoizboljšala predvsem zaradi dograditveprometnic. Pri tem se je dostopnost glavnihvozlišč povečala bistveno bolj kot drugihpredelov. Pričakovano je nadaljevanje povečevanjadostopnosti in s tem polarizacije:povprečna dostopnost v Alpah naj bi se med leti1995 in 2020 povečala za 150%, dostopnostglavnih prometnih vozlišč pa kar za 500% aliveč. Poleg dostopnosti je razvojni potencialnekega območja odvisen od prisotnosti in izrabelokalnih virov. To vključuje tako dejanskoprisotnost vira, kot je na primer les, voda,privlačna krajina, kakor tudi lokalne proizvode inznanja ter socialne odnose in lokalno politiko.Na osnovi treh glavnih dejavnikov:polarizacijskih trendov, dostopnosti in virov,lahko določimo štiri glavne tipe spreminjanjaalpskih kulturnih krajin:Območja intenzivne rabe v dolinah, ki jihoznačuje preplet stanovanjskih in proizvodnihdejavnosti, prometne infrastrukture, turističnihobmočij ter kmetijske rabe. Za ta območja soznačilni konflikti med različnimi rabami.Območja nove divjine, opuščanja kmetijstva inodseljevanja, kjer naravna vegetacija preraščakulturno krajino.Razpršena spalna naselja s prijetnim bivalnimokoljem, vendar pomanjkanjem storitev inzaposlitvenih možnosti.Alpska prizorišča, vzdrževana z namenomohranjanja tradicionalne podobe krajine, ki jepomembna predvsem kot turistična zanimivost.Alpska mesta s predmestji naseljujejo predvsemdna dolin in obsegajo 23% površine Alp,predstavljajo pa približno 57% populacije in 71%delovnih mest. Zanje so značilne obsežnednevne migracije in hitro naraščanje številastavb. Glavni vplivi na krajino v teh razvijajočihse območjih so povečana pozidava prostora inzgoščevanje gradnje. Območja v okolici urbanihsredišč se najmočneje in najhitreje spreminjajov predmestja, ki so odvisna od središč gledestoritev in delovnih mest. Tista najboljšakmetijska zemljišča v bližnji okolici, ki so vies on their surroundings and a decline of peripheralareas. The polarization on the EU level alsoaffects the Alps as a whole: the influence of thenearby metropolitan areas like Lyon, Torino,Milano, Vienna or Munich causes suburbanisationand the loss of functions of smaller inner-alpinecities. The gap between prosperouscentral regions and marginalised peripheral areaswill get bigger in the next years, and themetropolitan areas outside the Alps will gainmore and more influence on the Alpine area.Accessibility and transport is one of the maindriving forces, closely related (as a cause andeffect) to the polarization. Accessibility dependson the distance from centres, the altitude, thetopographic features and the transport facilities.The Alps have experienced a rapid average increaseof accessibility due to the upgrading oftransport infrastructures whereby the accessibilitiesof alpine centres and transport nodeshave grown stronger than those of the periphery.The expected increase of accessibilities dueto the further upgrade of transport infrastructurecan also be considered the main reason for theexpected increasing polarisation in future: theaverage accessibility level in the Alps will increaseby 150% between 1995 and 2020,whereas accessibilities of the transport nodes inthe central areas will increase by 500% or evenmore.Besides accessibility, development potentials ofa region are determined by presence and use ofendogenous resources. These include physicalpresence of diverse resources, like wood, water,beautiful landscapes, local products or skills etc.;as well as the local policies and attitudes. Takinginto account these three main factors (polarizationtrends, accessibility and resources), we canindicate four main types of the alpine culturallandscape transformation:Intensively used areas in valley floors, characterisedby a mix of housing and industrial areas,transport infrastructures, leisure areas and areasof intensive agriculture, and subject to permanentland use conflicts.New wilderness areas of agricultural abandonmentand depopulation, where natural growthtakes over the traditionally cultivated landscape.Extensive dormitory suburbs with pleasanthousing conditions, but with only few servicesand without own economical activities.
- Page 80 and 81: vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83: namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85: Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87: dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89: scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91: Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93: skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95: zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97: meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99: po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101: Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103: Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105: Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107: Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108: 107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112: Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114: 112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116: 114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118: 116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120: UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122: 120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124: 122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126: 124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128: 126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129: Vključenost krajine v javne politi
- Page 133 and 134: 132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136: 134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138: 136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140: 138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142: 140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144: Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146: 144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148: 146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150: 148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152: Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154: 152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156: 154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158: 156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160: 158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162: 160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164: 162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166: open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168: 166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170: 168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172: 170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174: 172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176: 174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178: 176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180: 178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopnost <strong>in</strong> promet sta kot vzrok <strong>in</strong> posledicapolari<strong>za</strong>cije med glavnimi gonilnimi silamisprememb. Dostopnost je odvisna od razdaljedo urbanih središč, nadmorske viš<strong>in</strong>e, topografskihznačilnosti <strong>in</strong> prometne <strong>in</strong>frastrukture. VAlpah se je povprečna dostopnost močnoizboljšala predvsem <strong>za</strong>radi dograditveprometnic. Pri tem se je dostopnost glavnihvozlišč povečala bistveno bolj kot drugihpredelov. Pričakovano je nadaljevanje povečevanjadostopnosti <strong>in</strong> s tem polari<strong>za</strong>cije:povprečna dostopnost v Alpah naj bi se med leti1995 <strong>in</strong> 2020 povečala <strong>za</strong> 150%, dostopnostglavnih prometnih vozlišč pa kar <strong>za</strong> 500% aliveč. Poleg dostopnosti je razvojni potencialnekega območja odvisen od prisotnosti <strong>in</strong> izrabelokalnih virov. To vključuje tako dejanskoprisotnost vira, kot je na primer les, voda,privlačna kraj<strong>in</strong>a, kakor tudi lokalne proizvode <strong>in</strong>znanja ter socialne odnose <strong>in</strong> lokalno politiko.Na osnovi treh glavnih dejavnikov:polari<strong>za</strong>cijskih trendov, dostopnosti <strong>in</strong> virov,lahko določimo štiri glavne tipe sprem<strong>in</strong>janjaalpskih kulturnih kraj<strong>in</strong>:Območja <strong>in</strong>tenzivne rabe v dol<strong>in</strong>ah, ki jihoznačuje preplet stanovanjskih <strong>in</strong> proizvodnihdejavnosti, prometne <strong>in</strong>frastrukture, turističnihobmočij ter kmetijske rabe. Za ta območja soznačilni konflikti med različnimi rabami.Območja nove divj<strong>in</strong>e, opuščanja kmetijstva <strong>in</strong>odseljevanja, kjer naravna vegetacija preraščakulturno kraj<strong>in</strong>o.Razpršena spalna naselja s prijetnim bivalnimokoljem, vendar pomanjkanjem storitev <strong>in</strong><strong>za</strong>poslitvenih možnosti.Alpska prizorišča, vzdrževana z namenomohranjanja tradicionalne podobe kraj<strong>in</strong>e, ki jepomembna predvsem kot turistična <strong>za</strong>nimivost.Alpska mesta s predmestji naseljujejo predvsemdna dol<strong>in</strong> <strong>in</strong> obsegajo 23% površ<strong>in</strong>e Alp,predstavljajo pa približno 57% populacije <strong>in</strong> 71%delovnih mest. Zanje so značilne obsežnednevne migracije <strong>in</strong> hitro naraščanje številastavb. Glavni vplivi na kraj<strong>in</strong>o v teh razvijajočihse območjih so povečana pozidava <strong>prostor</strong>a <strong>in</strong>zgoščevanje gradnje. Območja v okolici urbanihsredišč se najmočneje <strong>in</strong> najhitreje sprem<strong>in</strong>jajov predmestja, ki so odvisna od središč gledestoritev <strong>in</strong> delovnih mest. Tista najboljšakmetijska zemljišča v bližnji okolici, ki so vies on their surround<strong>in</strong>gs and a decl<strong>in</strong>e of peripheralareas. The polari<strong>za</strong>tion on the EU level alsoaffects the Alps as a whole: the <strong>in</strong>fluence of thenearby metropolitan areas like Lyon, Tor<strong>in</strong>o,Milano, Vienna or Munich causes suburbanisationand the loss of functions of smaller <strong>in</strong>ner-alp<strong>in</strong>ecities. The gap between prosperouscentral regions and marg<strong>in</strong>alised peripheral areaswill get bigger <strong>in</strong> the next years, and themetropolitan areas outside the Alps will ga<strong>in</strong>more and more <strong>in</strong>fluence on the Alp<strong>in</strong>e area.Accessibility and transport is one of the ma<strong>in</strong>driv<strong>in</strong>g forces, closely related (as a cause andeffect) to the polari<strong>za</strong>tion. Accessibility dependson the distance from centres, the altitude, thetopographic features and the transport facilities.The Alps have experienced a rapid average <strong>in</strong>creaseof accessibility due to the upgrad<strong>in</strong>g oftransport <strong>in</strong>frastructures whereby the accessibilitiesof alp<strong>in</strong>e centres and transport nodeshave grown stronger than those of the periphery.The expected <strong>in</strong>crease of accessibilities dueto the further upgrade of transport <strong>in</strong>frastructurecan also be considered the ma<strong>in</strong> reason for theexpected <strong>in</strong>creas<strong>in</strong>g polarisation <strong>in</strong> future: theaverage accessibility level <strong>in</strong> the Alps will <strong>in</strong>creaseby 150% between 1995 and 2020,whereas accessibilities of the transport nodes <strong>in</strong>the central areas will <strong>in</strong>crease by 500% or evenmore.Besides accessibility, development potentials ofa region are determ<strong>in</strong>ed by presence and use ofendogenous resources. These <strong>in</strong>clude physicalpresence of diverse resources, like wood, water,beautiful landscapes, local products or skills etc.;as well as the local policies and attitudes. Tak<strong>in</strong>g<strong>in</strong>to account these three ma<strong>in</strong> factors (polari<strong>za</strong>tiontrends, accessibility and resources), we can<strong>in</strong>dicate four ma<strong>in</strong> types of the alp<strong>in</strong>e culturallandscape transformation:Intensively used areas <strong>in</strong> valley floors, characterisedby a mix of hous<strong>in</strong>g and <strong>in</strong>dustrial areas,transport <strong>in</strong>frastructures, leisure areas and areasof <strong>in</strong>tensive agriculture, and subject to permanentland use conflicts.New wilderness areas of agricultural abandonmentand depopulation, where natural growthtakes over the traditionally cultivated landscape.Extensive dormitory suburbs with pleasanthous<strong>in</strong>g conditions, but with only few servicesand without own economical activities.