evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

116Delavnica 2 / Workshop 2politiko s cilji varstva, načrtovanja in upravljanjakrajin.Inštrumenti za doseganje ciljev kakovosti krajinpo državah članicah so različni:– okvirna krajinska politika, ki spodbuja drugeakterje, da prispevajo k uresničevanjuskupnih ciljev z upoštevanjem krajinskihusmeritev (npr. v Švici Krajinski koncept);– celovita prostorska strategija, ki vključujepodročje krajine v varstveni, razvojni inupravljavski razsežnosti (npr. Strategija prostorskegarazvoja Slovenije); smernice soobvezujoče za sektorje in druge ravni; takozasnovana prostorska strategija lahkopredstavlja krovno krajinsko politiko;– krajinske vsebine so vključene v sektorskezakone in se izvajajo preko sektorskihprogramov; problem lahko predstavlja usklajenostaktivnosti med sektorji;– izvajanje strateških in projektnih presojvplivov na okolje, na NATURO 2000 inkrajino kot obvezna inštrumenta evropskeokoljske politike; za ustrezno izvajanje bimorala biti identifikacija in vrednotenjekrajine narejena vnaprej za celoten prostor.Narejen je bil tudi poskus poenotenja postopkovkrajinskega planiranja kot prispevek k implementacijidoločil Evropske krajinske konvencije.Projekt z akronimom L.O.T.O (krajinske priložnostiza teritorialno organizacijo) 9 , ki se je končalv okviru Pobude Skupnosti Interreg III BCADSES, se je ukvarjal s pripravo harmoniziranihsmernic za krajinsko prepoznavanje innačrtovanje. Soočen z različnim stanjem napodročju krajinskega planiranja in planiranja vposameznih državah članicah, so partnerji izdevetih držav oblikovali osnovne principe, ki najbi jih upoštevali pri vzpostavljanju postopkakrajinskega planiranja. Ti so:– ponovna uporaba in uporabnost metodev različnih situacijah,– prožnost postopka v primeru različnih planerskihpotreb,– ko je enkrat določen, naj bi postopek biltransparenten in ponovljiv,– opredelitev območja obdelave v odvisnostiod krajinskega problema.ment the landscape policy with the protection,planning and management aspects.The instruments for attainment the landscapequality goals differ among states and could be:– the framework landscape policy whichstimulates other actors to follow landscapeguidelines while implementing sectoral goals(e. g. Swiss landscape concept);– comprehensive spatial strategy, which includeslandscape and its protective, developmentaland managemental aspects (e. g.Spatial development strategy of Slovenia); ifsuch a strategy is binding for sectors it couldrepresent framework landscape policy;– landscape issues are part of sectoral legislationand are implemented through sectoralpolicies and programmes; there could be aproblem of poor reconciliation of activitiesamong sectors;– implementation of the strategic assessmentsof impacts of plans andprogrammesand individual projects on the NATURA 2000and landscape as binding instruments of theEuropean environmental policy; to be implementedproperly the identification and evaluationof landscapes have to be prepared inadvance for the whole territory.As a contribution to the implementation of theguidelines of European Landscape Conventionan attempt to unify the landscape planning procedureswas made in the project, with theacronim L.O.T.O. (Landscape Oppurtunities forterritorial organization) 9 . The project was completedin the framework of Community InitiativeInterreg III B CADSES and has dealt with thepreparation of the harmonized guidelines forlandscape identification and planning. Facedwith differences among member states regardingthe state of the art in the field of landscapeplanning and planning procedures the nine partnershave agreed on some basic principles,which should be followed while establishing thelandscape planning procedures. These are:– reproducibility and usability of the method indifferent situations,– flexibility procedure in order to respond tovarious planning needs,– while defined, the procedure should betransparent and repeatable,– definition of the case study area according tolandscape issues.9L.O.T.O. – www.loto-project.org