evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

102Delavnica 1 / Workshop 1zanimivo in nazorno predstavitev krajine kotnacionalnega simbola nasproti osebnemusimbolu (ki se lahko zelo razlikujeta), pri čemerje ponudila vpogled v identiteto krajine nalokalni, regionalni in nacionalni ravni, tako zzunanje kot notranje perspektive.Izpostavila je pomembno dejstvo, da jenacionalna identiteta družbeni konstrukt, ki sezelo pogostokrat spreminja in s časom dobivadrugačne pomene.Njena raziskava o tem, kako smo dojemalikrajino v času okrog 2. svetovne vojne, je bilaresnično zanimiva – kaže nam, da se v trenutkihogroženosti ali negotovosti radi ‘zatečemo’ kpodobam varnih, romantičnih ali idiličnih krajinin se izogibamo odročnim, medtem ko se namv trenutkih samozavesti in optimizma zdi divja,neukročena krajina privlačna.Krajina vedno predstavlja del naše identitete,vendar pa za predstavitev nacionalnih ali tudiosebnih občutij v danem trenutku vsakokratizberemo drugačen del krajine.Ta spremenljivost dojemanja ima več implikacijpri določanju prave vrednosti krajine kot zgoljvrednotenje.Krajino spreminjamo s svojimi dejavnostmi, kivodijo do spontanih ali načrtovanih sprememb,na senzitivnost v naših posegih pa močno vplivatrdnost našega odnosa do krajine v danemtrenutku.Nacionalna identiteta izhaja iz časov, ko so senarodi še izoblikovali (domovina) in pogostosloni na pretirano romantični podobi (zelopodobno se je dogajalo na Irskem).Zavedati se moramo razlik v posameznikovemrazumevanju lastnega prostora, prav tako pamoramo razumeti, kako skupnost kolektivnodojema prostor.Razumevanje medijev je lahko pod močnejšimvplivom tujcev, kar lahko ponazorimo sprimerom turističnih brošur, ki lahko izkrivijopodobo, kot jo dojema domačin.Danes je podoba krajine precej drugačna in jevečkrat ogrožena – primer tega je predlaganaizgradnja igrišča za golf v Lipici.scape as a national as against a personal symbol(which can be very different from eachother), looking at landscape identity at the local,regional and national level and from an externaland internal perspective.She made an important point in noting that nationalidentity is a social construct and it is veryoften changed and given a different meaningover time.Her examination of the perception of landscapeportrayed around the 2nd world war was interesting– suggesting that when we are threatenedand insecure we tend to ‘retreat’ to imagesof perceived safe, romantic or pastoral landscapesand to avoid remote landscapes, converselywhen we feel secure and optimistic wesee the wild rugged landscape as inviting.Thus landscape is always part of our identity, butwe select different parts of the landscape as representativeof the national or even personalmood of the moment.This volatility in perception has more implicationsfor valuing landscape than assessing landscape.We change landscape with our activities resultingin spontaneous or intentional change andthe sensitivity of our interventions is greatly influencedby the security of our relationship withthe landscape at a particular time.National identity is linked to the time when nationswere formed (the homeland) and is oftena romanticised image (this has very much beenthe case in Ireland).Whilst we must be aware of the differences thatcan exist between the individual’s understandingof his/her space, we must also understand thecollective community understanding of space.The media’s understanding of landscape may bemore influenced by foreigners as in the case oftourism brochures and this can skew the citizen’sown understanding.Nowadays the image of the landscape is verydifferent and very much under threat for examplethe proposal to construct a golf course onthe Lipica stud farm.