Knjiga - Aksioma

60 Pisanje kot veščina se nanaša na ročno vpisovanje stan-manuscripts. The skill of handwriting, in fact, impliesmotion of the writing tool (coal, graphite, pen). It requiresa motoric coordination of the body – gaze, muscles, skin ...Skilful writing can become an instance of motoric automatism.A characteristic mode of handwriting is termed“style” or “manner”. Handwriting and copying belong tothe grand Western tradition of “transcribing” the booksbefore the discovery of printing techniques. The skill ofpenmanship or “calligraphy” was a part of school instructioncommanding great attention since the 18 th century.“Technical writing” differs from calligraphy in overridingthe personal character of writing, and emphasising its neutralor impersonal style.61dardnih znakov. Zgodovina pisave je dolga in se vleče odSumercev do Feničanov in od Feničanov do Grkov terRimljanov. Evropske pisave nastanejo na antični dediščiniv zgodnjem srednjem veku. Gotske črne črke sobile sprejete kot osnova pisave od 12. stoletja in vse dorenesanse. Enega prvih priročnikov za pisanje sta objavilaSigismondo Fanti in Ludovico degli Arrighi. Z razvojemgrafičnih tehnik je bilo možno kopirati in razmnoževatirokopise. Rokopis je pravzaprav veščina pisanja z roko oziromapremikanja pisala (oglja, grafita, peresa) s pomočjoroke. Lastnoročno pisanje zahteva motorično koordinacijotelesa – pogledov, mišic, kože. Pisanje kot veščino jemoč pripeljati do motoričnega avtomatizma. Značilnosled lastnoročnega pisanja imenujemo „stil“, „manira“ali „rokopis“. Ročno pisanje in prepisovanje sta del velikezahodne tradicije „prepisovanja“ knjig pred odkritjemtiskarske tehnike. Veščina lepega pisanja ali „lepopis“ jedel šolskega pouka, ki mu je bila namenjena velika pozornostvse od 18. stoletja. Od lepopisa se razlikuje „tehničnopisanje“, ki izniči osebni značaj rokopisa in poudari nevtralniali brezosebni stil pisanja.Lastnoročni podpis nima enakega statusa v vsakemčasu. Pečat, anagram, grb ali zgolj znak so predhodnikiosebnega, tj. lastnoročnega podpisa. Osebni lastnoročnipodpis se povezuje z „moderno“, ko se individuum ločiod plemena, družine, kaste, ceha ali delavnice, s tem papostane nosilec svojega jaza: „jaz puščam sled“, s kateropotrjujem sebe, svojo navzočnost ali svoj namen, da storimto in to. Moderni subjekt je tisti, ki se prepozna in identificiras posredovanjem svojega lastnoročnega podpisa nabančnem čeku, v volilnem formularju, na dnu poštnegapisma itd. V pravnih in ekonomskih dejavnostih se podpishrani na sodišču, pri notarju ali v banki, s čimer seomogoča verifikacija pisanih in podpisanih odločb terzahtevkov pooblaščene uradne osebe. Toda danes, v časuThe personal signature has had a different status in variousepochs. Seal, anagram, coat-of-arms or a plain symbolpreceded the personal, i.e., handwritten, signature (autograph).The personal handwritten signature relates to the“modern” age, when an individual detached himself fromthe tribe, family, caste, guild or workshop, becoming abearer of the self: “I leave a trace” by which I verify myself– my presence or my intention to accomplish this or that.The modern subject is recognised and identified with hissignature on a bank check, voting form, business or personalletter, etc. In law and economy, a signature may beconsigned in the court, with the notary or a bank, enablingverification of written and signed resolutions and petitionsfrom an authorised official. However, today in the timesof the Internet and e-mail communication, the authenticpersonal signature has been replaced with the “electronic”one. In the context of the discussions on hand writing andsigning, one should mention graphology. Graphology asa “study of handwriting” is a science or pseudo-science. Itprobably emerged in the late-16 th century with the constitutionof the modern subject and the demand for leavingan authentic trace-signature on documents and letters. Thefirst graphological society (Société Graphologique) was