Knjiga - Aksioma

42 skih hegemonij in njenih zastopnikov v kontekstulate polemical and conflict situations pertaining to social 43relativnih avtonomij umetnosti, tercontradictions and confrontations.b) kadar se dovolj transparentno prikazuje kot označevalskapraksa v mreži družbenih označevalskihpraks, s katerimi vstopa v „problemski odnos“ injih razstavlja s svojim delom, proizvodnjo in delovanjem.V prvem primeru gre za „politično kritično in/ali subverzivnostališče“, ki je ponazorjeno z umetniškim delomali akcijskim delovanjem umetnika na spontan ali načrtovannačin. Politično kritično in/ali subverzivno stališčeumetnika je zastavljeno kot individualno artikulirano alineartikulirano stališče umetnika, stališče ene umetniškeali interesne skupine (mikrosveta, mikroekologije), stališčeene politične mikro- ali makroplatforme pa tudi neartikuliranihpolemičnih in angažiranih situacij v družbenihkontradikcijah in konfrontacijah.V drugem primeru gre za implicitno ali eksplicitnostališče, ki je postalo refleksivna, simptomatična ali aktivističnapraksa soočanja z materialnimi pogoji in okoliščinamiv umetnosti, kulturi in družbi. Stališču, ki jepostalo refleksivna, simptomatična ali angažirana praksa,kar pomeni kazalna in za razumevanje odprta praksa, jesmisel pokazati potencialnost umetnosti soočiti se s „političnim“in ga narediti vidno/slišno za politično netransparentnostdružbenega življenja.Ob projektu „Janez Janša“: od subverzijedo človeškega pogojaKo so trije umetniki, režiser Emil Hrvatin, intermedijskiumetnik Davide Grassi in slikar Žiga Kariž, administrativnospremenili svoja individualna imena in priimke v ime1 July 2007.The latter case implies an implicit or explicit attitudebecoming a reflexive, symptomatic or activist practice ofconfrontation with the material conditions and circumstancesof art, culture, and society. An attitude becomingreflexive, symptomatic or engaged practice (demonstrativeand open to understanding) aims to disclose the potentialityof art to confront the “political” and to make it visible/audiblein the order of the political opaqueness of the social life.On the project Janez Janša: From subversionto human conditionWhen the three artists, theatre director Emil Hrvatin,new media artist Davide Grassi and painter Žiga Karižadministratively changed their names and surnames, takingthe name and surname of the standing 1 prime ministerof the Republic of Slovenia Janez Janša, they performed acharacteristic act of cynical performance of cultural criticismand subversion within the Slovenian public sphere.Their action featured “artistic practice in the age of culture”,meaning that they intervened in the tissue of the Sloveniansocial daily existence.Art in the age of culture is an indeterminate index identificationof artistic practices following the end of the ColdWar and the later shift from separate symptomatic retroandpost-artistic practices in the art of the 1980s and early1990s towards establishing the critical and intervening artof the new age of globalisation and transition. Art in theage of culture emerged with the spectacles of power of theglobal neoliberal transnational companies and the globalmulticultural empires (USA and EU). After the globalisa-