Knjiga - Aksioma

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPodpisSignature

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPodpisSignatureAksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana,Koroška galerija likovnih umetnosti, 2010Aksioma - Institute for Contemporary Art, LjubljanaKoroška Gallery of Fine Arts, 2010

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPodpis (Podpis), Ravne na Koroškem, 2010AkcijaFlomaster na knjižni strani 5, Podpis,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (uredniki),Aksioma in Koroška galerija likovnihumetnosti, Ljubljana, 201023 x 16 cmŠt. izvodov: 6005Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaSignature (Signature), Ravne na Koroškem, 2010ActionMarker on book page 5, Signature,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (eds.),Aksioma and Koroška Gallery of Fine Arts,Ljubljana, 201023 x 16 cmEdition of 600

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPodpis (Podpis), Ravne na Koroškem, 2010AkcijaFlomaster na knjižni strani 7, Podpis,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (uredniki),Aksioma in Koroška galerija likovnihumetnosti, Ljubljana, 201023 x 16 cmŠt. izvodov: 6007Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaSignature (Signature), Ravne na Koroškem, 2010ActionMarker on book page 7, Signature,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (eds.),Aksioma and Koroška Gallery of Fine Arts,Ljubljana, 201023 x 16 cmEdition of 600

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPodpis (Podpis), Ravne na Koroškem, 2010AkcijaFlomaster na knjižni strani 9, Podpis,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (uredniki),Aksioma in Koroška galerija likovnihumetnosti, Ljubljana, 201023 x 16 cmŠt. izvodov: 6009Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaSignature (Signature), Ravne na Koroškem, 2010ActionMarker on book page 9, Signature,Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša (eds.),Aksioma and Koroška Gallery of Fine Arts,Ljubljana, 201023 x 16 cmEdition of 600

10 11

Poetikain politikasignatureThe Poeticsand Politicsof the Signature12 13Petja GrafenauerPetja Grafenauer‚Ne vem če je pametno obdržati to ime; ne zvenikot podpis velikega umetnika, morda nekajlahkotnejšega. Roch je preokorno, pretežko ...‘Odvrnila sem, da so se najboljši mojstri objektivapredstavljali z nepomembnimi imeni, da priimekne ustvari kakovosti dela in da se je potrošniškadružba že navadila. 1Avtorjevo ime je tako pomemben element umetniškegadela, da so osebna imena ustvarjalcev iz različnih vzrokovmnogokrat spremenjena ali prilagojena. Včasih zakrijejoavtorjev spol, identiteto, družino, se izognejo vprašanjemavtorskih pravic ali jih zapletejo, večinoma pa je njihovaželja, da zvenijo kar najbolj blagoglasno, da si jih uporabnikzapomni kar najhitreje in v spominu publike ostanejo1 Zoé Valdés, Kavarnanostalgija (prevedlaNina Kovič), ZaložbaGoga, Novo mesto 2009,str. 37.1 Translator’s translationfrom Zoé Valdés,Kavarna nostalgija (trans.Nina Kovič), ZaložbaGoga, Novo mesto 2009,p. 37.‘I am not sure if it is smart to keep this name; itdoes not sound like the signature of a great artist,it seems somewhat lighter. Roch is too awkward,too heavy...’I responded that the greatest masters of thecamera introduced themselves with trivial names,that a name does not produce the quality of thework and that consumer society has alreadygrown used to this. 1The author’s name is such an important element of thework of art that artists, for various reasons, often changeor adapt their names. Sometimes the changed names concealthe author’s gender, identity, familial background;sometimes they evade or complicate the issue of copyright;

14 čim dlje. Seznam imen in razlogi za spremembe so številniusually, however, they strive to sound as harmonious as 15in segajo od George Sand, Eltona Johna, Marka Twaina,possible, so that the user can memorise them as soon asNicholasa Cagea, Andyja Warhola, Armana, Marilynpossible and they stay in the audiences’ minds for as longMonroe, Davida Bowieja, Balthusa, do Alva Nota.as possible. The list of such names is endless (and the reasonsOdkar se je v renesansi umetnikovo ime izvilo iz anonimnosti,for the changes are numerous); it ranges from Georgeje postajalo vse bolj pomembno. Ko so strokovnjakiSand, Elton John, Mark Twain to Nicholas Cage, Andyza atribucije, zbrani v okviru Rembrandt ResearchWarhol, Arman, Marilyn Monroe, David Bowie, Balthus,Project, okrog leta 1995 pripisali znano Rembrandtovoto Alva Noto.sliko Poljski jezdec zgolj Rembrandtovi delavnici, ne paThe name of the artist has been gaining in prominencesamemu mojstru 2 , je slika sicer ostala isti predmet, ki sosince the times of the Renaissance, when it wrenchedga še vedno sestavljali isto platno in isti pigmenti, a njenaitself from anonymity. When the experts on attribution,kulturna in tržna vrednost pa tudi prostor na muzejskigathered on the Rembrandt Research Project around 1995,steni so se popolnoma spremenili:attributed the famous Rembrandt painting The PolishRider only to the master’s workshop and not to the masterRembrandt ima čast, da je umeščen v najuglednejšehimself, 2 the painting of course remained the same; it stillzbirke, in zahteva natančno estetsko pozornostconsisted of the same canvas and the same pigments, yet,umetnostnih romarjev. Veličastni Rembrandt,its cultural and market value, and even its placement inkakršen je Nočna straža, upravičuje svoje oltarnothe museum, changed drastically.mesto v muzeju, ki je, kakor Rijksmuseumv Amsterdamu, konstruiran kot katedrala narodneTo be a Rembrandt is to claim pride of placeidentitete. Če pa je slika zgolj delo mojstrovein the greatest collections and to command thedelavnice in takšna je zdaj slika Poljski jezdec,close aesthetic attention of art pilgrims. To bepa zahteva le pozornost strokovnjakov za manjpomembne nizozemske umetnike sedemnajstegastoletja in prostor v eni od manj pomembnihgalerij, ki so posvečene Rembrandtovi šoli. Sevedaje tu še ena posledica prevrednotenja v najboljrobatem smislu izraza: če bi se Poljski jezdecpojavil na trgu kot pristni Rembrandt, bi pravlahko presegel mejo sto milijonov dolarjev,na katero čaka svet umetnosti. 3Sliki torej ime avtorja, o katerem najvidneje jamči njegovlastnoročni podpis v enem od robov, linija, ki tvoriobliko črk njegovega imena, doda posebno vrednost,nekakšno avro avtentičnosti, ki ni povezana z drugimilastnostmi in kvaliteto slike.2 Glej Saša Glavan[Nabergoj], „VprašanjeRembrandtovega avtorstvaslike ‚Mož z brado‘“,Zbornik za umetnostnozgodovino, l. 34, Slovenskoumetnostnozgodovinskodruštvo, Ljubljana1998.3 Arthur C. Danto,„The Art World Revisited:Comedies of Similarity“,Beyond the BrilloBox. The Visual Arts inPost-Historical Perspective,University of CaliforniaPress, Berkeley,Los Angeles in London1992, str. 33.2 See Saša Glavan[Nabergoj], “VprašanjeRembrandtovega avtorstvaslike ‘Mož z brado’”,Zbornik za umetnostnozgodovino, Vol. 34, Slovenskoumetnostnozgodovinskodruštvo,Ljubljana 1998.3 Arthur C. Danto,“The Art World Revisited:Comedies of Similarity”,Beyond the BrilloBox. The Visual Arts inPost-Historical Perspective,University of CaliforniaPress, Berkeley,Los Angeles and London1992, p. 33.a great Rembrandt, like The Night Watch, islegitimately to enjoy the prerequisites ofan altarpiece in a museum construed, like theRijksmuseum in Amsterdam, as a cathedral tonational identity. Whereas to be merely by theMaster’s Workshop, as now The Polish Rider is,gives the work claim only to experts on the minorartists of the seventeenth century in Hollandand a place in the lesser galleries devoted tothe School of Rembrandt. There is the furtherconsequence of re-evaluation in the crassestmeaning of the term: were The Polish Rider tocome onto the market as genuinely by Rembrandt,it might just break the hundred-million-dollarmark the art world has been waiting for. 3

16 John F. Berger v knjigi Načini gledanja pripovedujeThe author’s name, then – which is most visibly guaranteed17o nepravi religioznosti [bogus religiosity], ki je pripisanaumetniškim delom. 4 Umetnine so z možnostjo reprodukcijev veliki meri izgubile avro svoje enkratnosti, saj sood uveljavitve fotografije lahko ob njih uživali v svojihdomovih vsi, ne pa zgolj tisti, ki so si lahko privoščilipopotovanje v Louvre ali kakšen drug hram umetnosti.Posebno vrednost umetnine, njeno avro, danes ohranjazgolj še njena fizična edinstvenost. Slika je postala relikvija,katere vrednost se včasih meri v milijonih ameriškihdolarjev. Dokaz, da je ta relikvija prava ali pa ne, medvsemi elementi, ki sestavljajo umetniško delo, najvidnejedoloča prav avtorjev lastnoročni podpis.Mistificirana modernistična ideja podpisa v slikarstvuseveda na glas ni govorila o njegovi tržni, prestižniali kulturni vrednosti. Trenutek, ko je umetnik podpisalumetniško delo, je določil, da je umetnina dokončana inpripravljena za javno predstavitev. Podpis je bil njen integralnidel, ki je pripovedoval o avtentičnosti umetniškegadela in jamčil, da umetnik to avtentičnost potrjuje in dajo je dosegel lastnoročno. Pa vendar so nekateri umetnikipodpisovali kopije lastnih del. Opus Jeana Corota obsegaby the author’s signature in one of the painting’scorners, by the line that forms the shape of the letters inhis name – gives the painting a special value, an aura ofauthenticity, so to speak, which is not related to other propertiesand the quality of the painting.In his book Ways of Seeing, John F. Berger writes about“bogus religiosity”, which is attributed to works of art. 4 Toa great extent, works of art lost the aura of uniqueness withthe possibility of reproduction, for since the advent of photographyeveryone can enjoy them in the privacy of theirhomes; they are no longer accessible only to those who canafford to visit the Louvre or a similar art institution. Thespecial value of the work of art, its aura, is today kept aliveonly by its physical uniqueness. The painting has becomea relic, whose value is sometimes measured in millions ofAmerican dollars. Among all the elements that the work ofart consists of, the author’s signature constitutes the mostvisible proof of whether or not the relic is genuine.Of course, the mystified modernist notion of the signaturein painting did not articulate explicitly its market, prestigiousor cultural value. The moment of the artist signingskorajda 700 slik, znano pa je, da se je Corot podpisoval 4 John Berger, Načini4 John Berger, Ways of the work of art determined the moment of the work of artgledanja; Po BBC-jeviSeeing: Based on the BBCtudi na kopije, ki so jih zanj naredili drugi, saj mu je bilobeing finished and ready for public presentation. The signaturewas an integral part of the work of art, which testifiedtelevizijski oddaji z JohnomBergerjem (prevedlaBroadcasting Corpora-Television Series, Britishdejstvo, da ga kopirajo, v veliko čast.Katja Grabnar), Zavodtion and Penguin books,Ko se je trg z umetninami razrasel in so cene postajaleEmanat, Ljubljana 2008.London 1972.vse bolj vrtoglave, je raslo tudi število poskusov goljufanjas ponarejanjem umetnin in mnogokrat je bil ključnegapomena avtorjev podpis. Najbolj znan primer ponarejevalcaumetnin v dvajsetem stoletju je Han van Meegeren,ki je za to, da je ustvarjal ponaredke Vermeerjevih slik,uporabljal platna iz časa, ko je ustvarjal umetnik, in da gane bi odkrili, sam ustvarjal slikarske pigmente, medtem koso v goljufijah, v katere je bil vključen umetnikov podpisna neavtentični umetnini, mnogokrat sodelovali umetnikisami. Dali, Picasso, Chagall in Miro so umetniki, znanitudi po goljufijah s podpisi na neavtentičnih grafikah alito the authenticity of the work of art and guaranteed thatthe artist confirmed this authenticity and that he achievedit with his own hands. And yet, some artists signed copiesof their own works. Jean Corot’s opus consists of nearly 700paintings, but it is known that Corot used to sign copiesas well, which were made for him by other painters, for hefelt honoured by the fact that other artists copied his work.As the art market grew and the prices skyrocketed, thenumber of attempts to cheat the buyers by selling themcounterfeits also rose and the author’s signature was oftenthe key element in such matters. While Han van Meegerenis the most famous example of an art counterfeiter in the

18 keramiki. Da se je Picasso dobro zavedal pomena in vrednosti20 th century – to create fake Vermeers, he used canvases 19signirane umetnine, pokaže anekdota:Vstopila je ženska, ki je pod roko nosila paket,pazljivo povezan z vrvico. Želela je videti Picassa.‚Nekaj bi mu rada pokazala, nekaj, kar ga bogotovo zanimalo.‘ Nanj lahko čaka vse jutro, čeje treba. Ko se je Picasso dve uri kasneje vrnildomov, je odvezala paket in prikazala se jepodobica. ‚Gospod Picasso,‘ je rekla, ‚naj vampokažem eno od vaših starih slik.‘ Picasso, ki jebil vedno ganjen, kadar je po dolgem času videlkatero od dolgo izgubljenih del, se je nežno zazrlv malo platno in rekel: ‚Da, Picasso je. Avtentičenje. Naslikal sem ga poleti leta 1922.‘ Obiskovalkaga je prosila, da bi platno podpisal: ‚Biti lastnikpravega Picassa brez podpisa je vendarle zelomučno! Ljudje, ki ga vidijo v našem domu, silahko mislijo, da gre za ponaredek.‘ Picasso ji jeodvrnil: ‚Ljudje me vedno prosijo, da bi podpisalstara platna. To je popolnoma nesmiselno!‘ [...]‚Toda saj je slika vaša! Gospod Picasso, mi ne bifrom Vermeer’s period, and to avoid being exposed, heprepared the pigments himself – the frauds that concernedthe artist’s signature on an inauthentic work of art ofteninvolved the artists themselves. Dalí, Picasso, Chagall andMiró are artists known also for their fraudulent signatureson inauthentic graphics and ceramics. Picasso was wellaware of the meaning and value of a signed work of art, asthe following anecdote demonstrates:[A] woman enters with a package carefully tiedup with string under her arm. She would liketo see Picasso ‘in person’. She has something toshow him that will undoubtedly interest him. Shecan wait for him all morning if necessary. WhenPicasso returns two hours later, she undoes thepackage and takes out a little picture: ‘M. Picasso,’she says, ‘allow me to present you with one ofyour old paintings.’ And he, always rather movedto see again a work long lost from sight, lookstenderly at this little canvas. ‘Yes, it’s a Picasso.It’s authentic. I painted it in Hyères where I spentmogli narediti usluge in je vendarle podpisati?‘5 Brassaï, Conversations5 Brassaï, Conversations the summer in 1922.’ ‘May I ask you to sign it,with Picasso (pre-with Picasso (translated‚Ne, gospa! Če bi jo podpisal zdaj, bi bilo tovedla Jane Marie Todd),by Jane Marie Todd), Thethen? Owning a real Picasso without his signatureponarejanje. Moj podpis iz leta 1943 bi dodal na The University of ChicagoUniversity of Chicago is very distressing, after all! People who see it insliko, ki sem jo naslikal leta 1922. Ne, gospa, nePress, Chicago inPress, Chicago and Lon-London [1964] 1999, odlomekdon [1964] 1999; the ex-our home may assume it’s a fake.’ [But Picassodostopen tudi na:cerpt is also accessible at responds:] ‘People are always asking me to signmorem je podpisati. Žal mi je.‘ 5http://www.artnewyork-http://www.artnewyorkcity.com/2007/01/28/picity.com/2007/01/28/pic-my old canvases. It’s ridiculous!’ [...] ‘But sinceZavest umetnikov, da je njihov podpis na umetnini ccassos-fakes-from-seth-godin/godin/.cassos-fakes-from-seth-the picture is by you, M. Picasso, couldn’t you dopomemben ne le zato, ker umetniško delo s tem dejanjemme the favor of signing it?’ ‘No, ma’am! If I werepreseže trenutek non finito, ampak tudi zato, ker s podpisomzaznamujejo, da so avtorji umetnine in ji tako dodajokulturno in tržno vrednost, ki jo družbeno dogovorjenoto sign it now, I’d be committing forgery. I’d beputting my 1943 signature on a canvas painted in1922. No, I cannot sign it, madam, I’m sorry.’ 5prinaša lastnoročni podpis, je vse bolj rasla. Vprašanje,kdo je avtor umetnine, je v svetu umetnosti postalo takopomembno, da ga ni bilo več moč zaupati umetniku, in sredina19. stoletja je na trg poslala poznavalca – osebo, ki jeThe artists were becoming increasingly aware of thesignificance of their signature on works of art – not onlybecause the act of signing moved the work of art beyond

20 s skorajda detektivskim znanjem lahko določila, kdo jethe moment of non finito, but also because with their signature21avtor umetniškega dela. Veda o podpisih je postala donosenthey asserted their authorship of the work of artposel. Za razvozlavanje podpisov na slikah danes obstajajoand thus gave it cultural and market value, which wasmnožice zbornikov, kakršen je npr. Artists' Monogramssocially attributed to the signature. The question of theand Indiscernible Signatures, An International Directory,author of the work of art became so important in the art1800–1991, Johna Castagna, in seveda so dosegljivi tudiworld that it was no longer possible to entrust the artiststrokovnjaki, ki vam za masten znesek pomagajo odkriti,with it; hence, in the middle of the 19 th century, the expertkdo je avtor neberljivega podpisa na sliki v vaši spalnici.appeared on the market – a person who, using virtuallyUmetnikom na trgu ni bilo mogoče zaupati, saj sodetective skills, was able to determine the author of a workse v dvajsetem stoletju začeli poigravati tudi s statusomof art. The science of signature became a lucrative business.„neprave religioznosti“ umetnine. Duchampa je sevedaThere are numerous collections, such as Artists’ Monogramstreba omeniti, Andy Warhol pa je bil tisti, ki je v svet umetnostiand Indiscernible Signatures, An International Directory,vnesel tehniko sitotiska, za katero so prej vsi vedeli,1800–1991 by John Castagno, that help one decipher sig-da je primerna le za cenene, komercialne izdelke, nikakornatures on paintings and, of course, experts are availablepa ne za nastanek Umetnine. In ne le to! Za Warholawho help you determine, for a fair amount, the author ofthe illegible signature on the painting in your bedroom.tradicionalna, ročna spretnost ni pomenilaThe artists on the market could no longer be trusted for,ničesar več. Dejstvo, da je znal Warhol risati,in the 20 th century, they also started to toy with the status ofni imelo nobene povezave z njegovo umetnostjo.“bogus religiosity” of the work of art. Duchamp, of course,Kako je umetniško delo nastalo, ni bil več kriterijmust be mentioned here, but it was Andy Warhol who introducedza ocenjevanje njegove kvalitete. [...] Ustvarjanjethe technique of screen-printing to the world of art;umetnosti je postalo serija miselnih odločitev,before Warhol, everybody considered this technique appropriateod katerih je bila najpomembnejša izbiraonly for cheap, commercial products and certainlyprimernega motiva. Warhol je nekaj let kasnejenot for the Work of Art. And not only this! For Warhol,povedal: ‚Izbira podob je najbolj pomembna,je sad domišljije.‘ 6V poznih šestdesetih, predvsem pa v sedemdesetih letihse je Andy Warhol razen signature odrekel kakršnemukolifizičnemu stiku z umetniškim delom. To so zdaj večinomaizdelovali pomočniki, med njimi Gerard Malanga in BillyName. Včasih so dela nastajala celo tako, da je Warholposredoval ideje po telefonu. Takšna dela so v Factory imenovalitelefonska umetnost.Umetnik je izgubil zaupanje trgovcev z umetninami inkulturnim prestižem, ker je postavljal vprašanja, kakršnihsi ideologija umetnosti in trg umetnin nista mogla pri-6 Tony Scherman inDavid Dalton, Pop: TheGenius of Andy Warhol,Harper, New York 2009,str. 342.6 Tony Scherman andDavid Dalton, Pop: TheGenius of Andy Warhol,Harper, New York 2009,p. 342.traditional, manual craft no longer had any value.The fact that Warhol was a skilled draftsman hadno bearing on his art. The mode of creation ofa work of art was no longer a criterion for gaugingits quality. [...] Artistic creativity became a seriesof mental decisions, the most important of whichwas the choice of an appropriate motif. A few yearslater, Warhol stated: ‘The choice of images is whatmatters most; it is the fruit of imagination.’ 6In the late sixties and particularly in the seventies, AndyWarhol relinquished all physical contact with his works of

22 voščiti. Kakor velikanske korporacije v glasbenem poslutudi v likovni umetnosti tisti, ki določi, ali je umetninaavtentična, mnogokrat ni več umetnik. Kaj je avtentičnodelo Andyja Warhola in kaj ni, danes določata podjetjiAndy Warhol Foundation for the Visual Arts, Inc., in AndyWarhol Art Authentication Board, Inc., ki sta leta 2003izvedli precedens v zgodovini likovne umetnosti. Določilista, da lastnoročno podpisani in datirani portret BrunoB Self-Portrait iz serije Red Self Portraits, ki ga je Warholpisno posvetil svojemu galeristu Brunu Bischofbergerju inje eno izmed večkrat reproduciranih Warholovih del, niavtorsko delo Andyja Warhola. Seveda je v ozadju zgodbeigra za dobiček. Neprofitna fundacija, ki je po umetnikovismrti nastala, da bi določala, kaj je avtentično avtorskodelo Andyja Warhola in kaj ni, se namreč preživlja s prodajoumetnikovih del v vrednosti približno 500 milijonovdolarjev, ki so v njeni lasti. Njen finančni interes je, dadoloča cene Warholovih del na trgu, in seveda si želi, dazunaj njenega lastništva obstaja čim manj njegovih avtoriziranihumetnin. Preden se Andy Warhol Art AuthenticationBoard, Inc., loti določanja avtentičnosti umetniškegadela, morajo lastniki umetnine podpisati dokument, dasodbe ne bodo izpodbijali. Fundaciji tudi ni treba pojasnjevatirazlogov za svoje odločitve, obvezno pa je, daumetniško delo, ki ne prestane preizkusa, pridobi novavtorski podpis, ki pa ga tokrat ne zapiše roka umetnika,ampak uradniški aparat fundacije, ki platno s črnilom ožigosaz velikimi tiskanimi črkami DENIED (odklonjeno).Slika s podpisom DENIED za vekomaj izgubi kulturnoin tržno vrednost.Podpis korporacije prevzema vlogo avtentičnega podpisaumetnika, toda prenos avtoritete je še vedno redekin avtorjeva signatura je večinoma še vedno znak avtentičnostiumetnine. Zato obstajajo številni priročniki zapodpisovanje umetniških del. Prvi nasvet, ki ga ponujajo,je, da naj bo podpis čitljiv in zapisan v celoti. Svetujejoart except for the signature. His works were now, for themost part, manufactured by his assistants, including GerardMalanga and Billy Name. Sometimes this was done evenso that Warhol conveyed his ideas over the phone; at theFactory, these works were referred to as art by telephone.Because he was raising questions that the ideology of artand the art market could not afford to ask, the artist had lostthe faith of dealers in art and cultural prestige. Just like inthe case of gigantic corporations in the music industry, infine arts, too, the person who determines whether or not awork of art is authentic is often no longer the artist. Whatis an authentic Warhol and what is not is today determinedby the companies Andy Warhol Foundation for the VisualArts, Inc. and Andy Warhol Art Authentication Board, Inc.,which in 2003 set a precedent in the history of fine arts.They determined that the signed and dated portrait Bruno BSelf-Portrait from the series Red Self Portraits, which Warholhimself dedicated to his gallerist Bruno Bischofberger inwriting and which represents one of the frequently reproducedWarhol’s works, is not Andy Warhol’s authorial work.Of course, there is the issue of profit in the backgroundof this story. The existence of the non-profit foundation –which was established after the artist’s death to be the arbiterin disputes over the authenticity of Andy Warhol’s works –depends, of course, on the sale of the artist’s works in its possession,which are worth approximately 500 million dollars.It is in the foundation’s financial interest to control the priceof Warhol’s works on the market and, of course, it is in theirinterest to make sure that as few authorised Warhol worksas possible exist outside the foundation’s possession. Beforethe Andy Warhol Art Authentication Board, Inc. beginsinvestigating the authenticity of a work of art, the ownersof the piece must sign a waiver giving up the possibility ofdisproving the foundation’s decision. The foundation is alsonot required to explain its decision; it is, however, mandatorythat a work of art that has not passed the authenticity23

24 tudi, da naj bo avtor konsistenten in naj se vedno podpisujetest acquires a new authorial signature, only this time the 25enako. Da bi preprečili možnost poznejšega ponarejanjasignature is not written by the artist himself but rather bypodpisov, naj avtor podpiše sliko, na kateri se pigmentithe bureaucratic apparatus of the foundation, which puts aše niso posušili, saj kasneje dodani podpisi dajejo videzlarge ink stamp on the canvas which reads DENIED writtenponaredka. In za konec:in capital letters. The work with the signature DENIED hasthus lost its cultural and market value forever.Vaš podpis naj ne bo tako poudarjen ali velik,The signature of the corporation thus assumes the role ofda bi posegal v kompozicijo ali jo kako drugačethe artist’s authentic signature; yet, such transfers of authorityoviral. Podpis naj se spoji s svojim okoljem,are, for now at least, still rare and the author’s signaturenamesto da mu je kontrasten. Na prvi pogledis usually still proof of authenticity. This is why there aremora biti vidno, da živi z umetniškim delom. 7numerous manuals on how to sign works of art. The firstpiece of advice that they offer is to make one’s signature legibleand to write out one’s name in full. They also advise theartists to be consistent, that is, to make sure that they alwayswrite their name in the same way. To prevent the possibilityof subsequent forgery, they advise the authors to sign thepainting while the pigments are still wet, for subsequentlyadded signatures look like forgeries. And in conclusion:Sedemindvajset slik, ki jih je naslikal Viktor Bernik, sene drži tega načela. Vsaka izmed njih meri 50 x 70 centimetrovin z debelimi akrilnimi nanosi je na vsaki izmedumetnin upodobljen avtorjev podpis. Toda avtor umetnineni umetnik Viktor Bernik. Avtorji umetniškega projekta, vkaterem je sedemindvajset slik zloženih v devet triptihov,so Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša 8 , ki so tudi tisti,ki se pod triptihe lastnoročno podpišejo. Devet skorajdaenakih triptihov se med seboj loči zgolj toliko, kolikor jenujno zaradi ročne odslikave podobe posameznega Janševegapodpisa. Minimalne razlike med podpisi nastajajozaradi slikarjevih napak in so pravzaprav podobneminimalnim razlikam, ki nastajajo, ko podpisnik znovain znova zapisuje svoj podpis na papir. Še vedno je tolikoenak, da ga lahko kot identičnega potrdi grafolog, pa vendarmed podpisom današnjega in jutrišnjega dne obstajajominimalne razlike.Triptihi pa se razlikujejo še po eni lastnosti, ki ležina meji med ekstrinzičnimi in intrinzičnimi lastnostmislike. Gre za avtorjev podpis. Tokrat ne govorim o podpisihJanez Janša, Janez Janša in Janez Janša, ki jih naplatno odslika Bernik, ampak o lastnoročnih podpisihavtorjev projekta. Ti podpisi se med seboj razlikujejo, todane le po minimalnih formalnih značilnostih, ampak po7 Sign Your Art so PeopleCan Read It... andOther Tips, http://www.artbusiness.com/signart.html, ogledano 29. 7. 2010.8 Janez Janša je psevdonimumetnika, ki je novembra2008 spremenilsvoje ime iz imena JanezJanša v Žiga Kariž. Odnovembra 2008 Žiga Karižuporablja psevdonim,kadar sodeluje z umetnikomaJanezom Janšo inJanezom Janšo.7 Sign Your Art so PeopleCan Read It... andOther Tips, http://www.artbusiness.com/signart.html, last accessed on 29July 2010.8 Janez Janša is thepseudonym of the artistwho changed his namefrom Janez Janša intoŽiga Kariž in November2008. Since then, ŽigaKariž has been usingthe pseudonym whencollaborating with theartists Janez Janša andJanez Janša.Your signature should not be so bold or over bearingthat it actually interferes with or detracts fromthe composition [...]. It should blend rather thancontrast or conflict with its surroundings and looklike it ‘lives’ within the art. 7The twenty-seven paintings painted by Viktor Bernikdo not follow this rule. Each of them measures 50 x 70cm in size and each of them shows the author’s signaturepainted in thick acrylic paint. Yet, the author of thework of art is not the artist Viktor Bernik. The authors ofthe art project, in which these twenty-seven paintings areassembled into nine triptychs, are Janez Janša, Janez Janšaand Janez Janša, 8 who also signed the triptychs. The ninealmost identical triptychs differ from one another onlyinasmuch as this is necessary due to the manual reproductionof the image of each Janša’s signature. The minimal

26 ključnih, saj se izkaže, da imajo trije avtorji več kot triimena, po katerih jih prepoznavamo. Potrebnih je vsehdevet triptihov, da ponudijo možnost za podpis vseh imenavtorjev. Tri slike prvega razstavljenega triptiha na razstaviPodpis, ki je skupinski projekt Janeza Janše, JanezaJanše in Janeza Janše, podpiše umetnik Janez Janša. Drugegapodpiše drugi umetnik trojice, torej se podpis, kije formalno videti drugačen, bere Janez Janša. Tretjegapodpiše umetnik, ki uporablja psevdonim Janez Janša.Četrti triptih je avtorsko delo vseh treh umetnikov in slikeso podpisane z enako zvenečimi, a formalno in vsebinskorazličnimi podpisi Janez Janša.Trije umetniki z imeni Janez Janša so problematični.Eden izmed Janš umetnikov se je novembra 2008 v Ljubljanipreimenoval v Žigo Kariža. Drugi, ki je rojen v Italiji,se mora po tamkaj veljavnih zakonih imenovati DavideGrassi. Podobno je s tretjim Janezom Janšo, ki se naHrvaškem imenuje Emil Hrvatin. Zato se cikel triptihovz variacijami njihovih podpisov s četrtim triptihom šene zaključi. Peti triptih na razstavi podpiše Emil Hrvatin,šestega Davide Grassi, sedmega pa Žiga Kariž. Kompozicijoosmega triptiha umetniki podpišejo s svojimi rojstnimiimeni Emil Hrvatin, Davide Grassi in Žiga Kariž,pod katerimi so ustvarjali do preimenovanja v JanezeJanše v letu 2007. Bo torej fundacija del Janeza Janše čezdesetletja razglasila ta triptih za tržni in kulturnovrednostniponaredek, ker so ga umetniki podpisali tako, dase oddalji od njihove standardne odločitve, da v okviruprojekta Janez Janša uporabljajo imena in sinonim JanezJanša? Zadnji triptih je nekakšen „slovenski uradni“ triptih;njegovo verodostojnost bi prepoznal matični urad vRepubliki Sloveniji. Nanj se podpišejo Janez Janša, JanezJanša in Žiga Kariž.Na sedemindvajsetih slikah se srečujemo s štirimirazličnimi besednimi zvezami, s štirimi različicami imenin priimkov: Davide Grassi, Emil Hrvatin, Janez Janšadifferences between the signatures have occurred becauseof the painter’s flaws and they actually resemble the minimaldifferences that occur when someone repeatedly writesdown their name on a piece of paper. The signature is stillsufficiently the same to be confirmed as identical by thegraphologist; yet, there are minimal differences betweenone’s signature today and one’s signature tomorrow.The triptychs differ in yet another respect, concerning aproperty that occupies the boundary between the painting’sextrinsic and intrinsic qualities. It concerns the author’ssignature. Only now I am not talking about the signaturesof Janez Janša, Janez Janša and Janez Janša that were transferredonto the canvas by Bernik, but rather about the verysignatures of the authors of the project. These signaturesdiffer from one another, however, not only in minimal formalfeatures, but also in key properties for, as it turns out,these three authors have more than three names by whichthey are recognised. All nine triptychs are necessary toproduce the possibility for signing all names of the authors.The three paintings in the first exhibited triptych at theshow Signature, which is a joint project by Janez Janša,Janez Janša and Janez Janša, are signed by the artist JanezJanša. The second triptych is signed by the second artistin the group, so that the signature, which looks differentin form, reads Janez Janša. The third triptych is signed bythe artist who uses the pseudonym Janez Janša. The fourthtriptych is the authorial work of all three artists and thepaintings are signed with signatures Janez Janša, whichsound the same, yet, they are different in form and content.The three artists called Janez Janša are problematic.One of the Janša artists changed his name to Žiga Karižin Ljubljana in November 2008. The second Janša, who wasborn in Italy, is forced to use the name Davide Grassi toobserve the legislation in Italy. Similarly, the third JanezJanša is called Emil Hrvatin in Croatia. This is why thecycle of triptychs with variations on their signatures does27

28 in Žiga Kariž. Z njihovimi kombinacijami se na dvehnot end with the fourth triptych. The fifth triptych at the 29ravneh pletejo raznolike pomenske strukture. Najprejje tu podpis v funkciji podobe na platnu. Pomembno je,da je ta podpis le podoba podpisa, kar projekt poudarivizualno in vsebinsko. Da gre za podobo, gledalec razbereiz velikosti, predvsem pa iz slikarske pastoznostiakrilnega nanosa črne barve, ki tvori podpis na sliki.Dejstvo, da so Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša tapodpis – podobo na sliki v slikanje zaupali četrti osebi –slikarju, dodatno opozarja, da gre za podobo podpisa, inne za podpis sam. Vse podpise/podobe je ustvaril umetnikViktor Bernik, ki se v projektu predstavlja z imenomin priimkom, torej ne kot ustvarjalec podpisa v senci,ne kot nekakšen slikarski gost writer, ampak kot avtor.Toda vendarle je Bernik tu avtor v službi drugih avtorjev– dveh Janezov Janš in Žige Kariža, bivšega JanezaJanše, ki je zdaj Janez Janša le še pod psevdonimom. Tisi avtorstvo projekta zagotovijo z lastnoročnimi podpisivseh devetih triptihov. Napetost, ki nastane, zastavljavprašanje avtorstva, ki je v slikarstvu – kljub Warholu– še danes pojmovano izrazito individualno in velja zaizraz lastnoročnega dela umetnika genija. Je torej avtorexhibition is signed by Emil Hrvatin, the sixth by DavideGrassi and the seventh by Žiga Kariž. The artists signed thecomposition of the eighth triptych with their given namesEmil Hrvatin, Davide Grassi and Žiga Kariž, which theyhad used in their artistic opuses until they changed theirnames into Janez Janša in 2007. So, will the foundation ofworks by Janez Janša in a few decades declare this triptycha market and cultural fraud, because the artists signed it bydeparting from their standard decision to use the namesand the pseudonym Janez Janša within the Janez Janšaproject? The last triptych is the “official Slovenian” triptych,so to speak; it is such that its authenticity could be confirmedby the Registry Office of the Republic of Slovenia. Itis signed by Janez Janša, Janez Janša and Žiga Kariž.In the twenty-seven paintings we see four differentcombinations of words, that is, four variations on namesand surnames: Davide Grassi, Emil Hrvatin, Janez Janšaand Žiga Kariž. With their combinations, diverse semanticstructures are woven on two levels. First, there is the signaturein the role of image on canvas. It is important thatthis signature is only an image of signature, which is whatumetnik, ki je delo ustvaril, ali umetniki, ki so delo 9 Marina Gržinić, „Fromthe project emphasises in a visual way as well as in a wayBiopolitics to Necropoliticsand the Institutionpodpisali? In kdo je podpisnik ter koliko jih je? Je Emilthat concerns content. The fact that we are dealing with anHrvatin drugačen avtor od iste osebe z imenom Janeza of Contemporary Art“,image is discernible from the size and, above all, from theBiopolitics, NecropoliticsJanše? Kolikšna je tržna in kulturna vrednost tega inand de-coloniality, št. 14,painterly pastiness of the acrylic layer of the black paint, ofonega triptiha? Sta si enaki ali se med seboj razlikujeta? Pavillion, Bukarešta 2010,which the signature in the painting consists. The fact thatstr. 35–48, in Marina Gržinić,„Na senčni straniJanez Janša, Janez Janša and Janez Janša entrusted a fourthNapetost, ki nastaja med podpisi podobami in podpisisignaturami, zastavlja vprašanja avtorstva in avtorskih Alp“, Maska, Ljubljana, št.person, a painter, with painting this signature – a painting113-114, pomlad 2008, str.pravic. Vprašanje se seveda še razširi v širšem projektu 66–72.within the painting – is an additional warning that we areJanez Janša. Ta je tako kompleksen, da ga nekateri piscidealing with an image of the signature and not the signatureitself. All signatures/images were created by the artist10 Glej npr.: Blaž Lukan,banalizirajo v „pošastni triglavi projekt Janša“ in ga skušajo„Projekt Janez Janša“,brati na enostavni linearni ravni. 9 Vendar pa projektViktor Bernik, who appears in the project with his nameAmfiteater, 1,1 (2008),str. 71–86, in Rok Vevar,jasno kaže, da se ne uresničuje prek družbenokritične „Več kot nas bo, hitrejeand surname, that is, not as a “shadow” creator of the signatures,bomo na cilju!“, Večer,izjave niti kot nadaljevanje prekomerne identifikacije 10 ,1. 9. 2007, str. 12.kakršno je uporabljal del ljubljanske alternativne in sub-not as a painterly ghost writer of sorts, but ratheras an author. And yet, Bernik here appears as the author

30 kulturne scene osemdesetih let. Projekt Janez Janša funkcionirain the service of other authors – two Janez Janšas and Žiga 31kot mreža pomenov. Kot v slikarski realizaciji jeKariž, a former Janez Janša, who is now Janez Janša onlytudi celotni projekt raziskava, ki ni premočrtna in ne težiwhen he uses his pseudonym. These authors have securedk instrumentaliziranemu cilju (npr. družbeni kritiki),their authorship of this project with their signatures on allampak v času ter z nestabilnostmi in spremembami projektanine triptychs. The tension that is thus created raises theustvarja vizualne, performativne in konceptualnequestion of authorship, which in fine arts, despite Warhol,napetosti, ki jih ne podreja uniformni ideološki izjavi.is still understood in emphatically individual terms and itRazmerje med političnim in umetnostjo je le enais considered an expression of work by the artist genius’sod možnosti razbiranja projekta Janez Janša. Političnaown hands. Who, then, is the author – the artist who createdusmeritev umetnikov seveda ni skupinska, ampak gre zathe work or the artists who signed it? And who areindividualne politične usmeritve umetnikov Janeza Janše,the signatories and how many of them are there? Is EmilJaneza Janše in Žige Kariža. Ne izraža se kot podoba političnegaHrvatin a different author from the same person with thev umetniškem projektu, ampak se realizira v celotiname Janez Janša? What is the market and cultural valuenjihovih opusov in javnega delovanja. Projekt sedemindvajsetihof this triptych in comparison to that one? Are they theslik oziroma devetih triptihov ni podoba poli-same or are they different from one another?tičnega v sliki, ampak raziskava možne mreže pomenovThe tension created between the signatures-images andpolitike v slikarstvu.the signatures-signatures raises the question of authorshipKaj je tisto, kar sliko postavi v polje političnega?and copyright. The question is, of course, broader withinGotovo je eden izmed najpomembnejših elementov slikarstva,the context of the broader Janez Janša project. The latterki sliko postavi v okvire „usmerjanja človekoveis so complex that some writers trivialise it into the “mon-dejavnosti v določeni smeri, tj. za uresničevanje določenegastrous three-headed project Janša” and attempt to read itcilja“ 11 , podpis avtorja. Pri slikarskem projektuon a simple, linear level. 9 Yet, the project clearly shows thatJanez Janša sta, kot smo že omenili, nivoja podpisov 11 Igor Lukšič, „Politika“,9 Marina Gržinić, “From it does not come into being through a socially critical statement,Enciklopedija Slo-Biopolitics to Necropoli-nor is it a continuation of excessive identification,dva. Podoba podpisa ni politična, ampak je kakor vsakavenije XV, Mladinskatics and the Institutionpodoba le podoba političnega. Podoba v sliki je tako tudi knjiga, Ljubljana 1995.of Contemporary Art”, which was common among a certain part of the alternativeBiopolitics, Necropoliticszgolj podoba realnega, in ne realno samo. Lastnoročniand de-coloniality, No. 14,and subcultural scene in Ljubljana in the 1980s. The Janezavtorjev podpis – signatura slike – pa je tisti, ki v slikoPavillion, Bucharest 2010, Janša project functions as a network of meanings. Like inpp. 35–48; and Marinavstopa neposredno iz realnega in ni zgolj podoba. SignaturaGržinić, “On the dark a painterly execution, the whole project is an investigation,je družbeno dogovorjeni znak, ki sliko ovrednoti žeside of the Alps”, Maska, which is not straight and it does not strive for an instru-Ljubljana, Nos 113–114,v sliki sami, jo zaznamuje, pripiše in poskrbi, da pridobiSpring 2008, pp. 66–72. mental goal (e.g., social critique); rather, within time andmožnost za svoje kulturno in družbeno ovrednotenje, šewith the instabilities and the changes of the project, it createspreden iz ateljeja vstopi v družbeno. Zato je avtorjev podpisvisual, performative and conceptual tensions, whichslike bolj političen od tistega, kar je na sliki naslikano,are not subject to a uniform ideological statement.saj je slednje le motiv, kakor je motiv podoba stavkajočegaThe relationship between the political and art is onlydelavca, ki ni sama po sebi nič bolj politična od podobeone of the possible ways of reading the Janez Janša project.osamljenega meniha na obali. Če se je projekt JanezOf course, the political orientation of the artists is not collective;Janša prej srečeval z vprašanji slovenskega in mednarod-rather, there are individual political affinities of the10 See, for instance, BlažLukan, “The Janez Janšaproject”, NAME Readymade,Moderna galerija,Ljubljana, Revolver, Berlin2008, pp. 11- 28; andRok Vevar, “Več kot nasbo, hitreje bomo na cilju!”,Večer, 1 September 2007,p. 12.

32 nega kulturnega prostora, sveta umetnosti, ponavljanja,artists Janez Janša, Janez Janša and Žiga Kariž. It does not 33izgube in prisvajanja pomenov, umetnostne zgodo-vine, identitete posameznika, birokracije, osebnega ...,se tokrat ustavi ob ključnem mediju likovne umetnosti innapetostih, ki jih ta ponuja danes.11 Igor Lukšič, “Politika”,Enciklopedija SlovenijeXV, Mladinska knjiga,Ljubljana 1995.manifest as an image of the political within an art project;rather, it is realised in the entirety of their opuses and publicactivities. The project of the twenty-seven paintings, orrather the nine triptychs, is not an image of the politicalin painting; it is an investigation of a possible network ofthe meanings of politics in fine arts.What is it that situates a painting within the field of thepolitical? One of the most important elements of fine arts –which places the painting within the framework of “guidingone’s activities in a certain direction, that is, towards therealisation of a certain goal” 11 – must be the signature of theauthor. As mentioned, there are two levels of signatures inthe painterly Janez Janša project. The image of the signatureis not political; like any other image, it is merely an imageof the political. The image within the painting is thus alsomerely an image of the real and not the real itself. However,the author’s signature – the signature of the painting – iswhat enters into the painting directly from the real and itis not merely an image. The signature is a socially agreedupon sign, which evaluates the painting within the paintingitself; it marks it, it attributes it and it ensures that thepainting, even before it leaves the studio to enter the social,acquires the possibility of its cultural and social evaluation.This is why the author’s signature is more political thanwhat is represented in the painting, for the latter is merelya motif, such as an image of a worker on strike, which initself is no more political than an image of a lonely monk onthe beach. While previously the Janez Janša project tackledquestions of Slovenian and international cultural space, artworld, the iteration, loss and assumption of meaning, arthistory, individual identity, bureaucracy, the personal, etc.,this time it confronts the key medium of fine arts and thetensions that the latter offers today.Translated by Polona Petek.

34 35

Krizavpisa/podpisa:moč osebnega imena36 37Miško ŠuvakovićA Crisis ofInscription/Signature:The Power of thePersonal NameMiško Šuvaković... questio mihi factus sum ...Avrelij Avguštin... questio mihi factus sum ...Aurelius AugustinusKritika, subverzija in izvajanje „subjektivnosti“v času krizeUmetniška praksa, ki je usmerjena k subverziji družbenemoči in njenih hegemonističnih identifikacij, je vednoizvedena kot singularni dogodek v družbenem odnosu, kotkritiška, akcijska, angažirana, aktivistična praksa v poljuindividualizirane subjektivnosti in zapletenem polju intersubjektivnihidentifikacij. Umetniška praksa je usmerjenak destrukciji ali derealizaciji dogodkov v družbenosti,Critique, subversion and the performingof “subjectivity” in times of crisisArtistic practice which focuses on the subversion ofsocial power and its hegemonic identifications is alwaysperformed as a singular event within a certain social relation,as a critical, actionist, engaged, activist practice inthe complex realms of individualised subjectivities andintersubjective identifications. Artistic practices pursuea destruction or derealisation of events within the social

Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (Konjsko sedlo),Konjsko sedlo, 2007AkcijaFotografija: Janez JanšaZ dovoljenjem:AksiomaJanez JanšaPodpis (Holivudskipločnik slavnih),Los Angeles, 2007AkcijaFotografija: Janez JanšaZ dovoljenjem:Aksioma38 bodisi da gre za elitne praksefield – elite practices of high 39v visoki umetnosti bodisiart or alternative practicesza alternativne prakse vof popular culture alike.popularni kulturi. AkcijskaActionist practices rely onpraksa je zasnovanaperforming personal andna izvajanju osebnega instraightforward, notablyJanez Janšaneposrednega, najpogostejeJanez Janša,Signature (Hollywoodethical, political, existentialor behavioural provoca-Janez Janša,Walk of Fame),etičnega, političnega, eksistencialnegaali behavio-Signature (HorseActiontive acts, gestures or formsJanez JanšaLos Angeles, 2007Saddle),Photo: Janez Janšaralno-provokativnega dejanja,Konjsko sedlo, 2007Courtesy: Aksiomaof behaviour in particulargeste ali oblike vedenjaActionmicro- or macro-socialPhoto: Janez Janšav katerem koli mikro- aliCourtesy: Aksiomarelations. Engaged practicemakrodružbenem odnosu. Angažirano prakso razumemoimplies a vital decision on the part of the artist to assumekot pomembno odločitev umetnika, da z umetniškimintentionally (with his work or his existence) a contingentdelom ali lastno eksistenco namerno prevzame negotovobut critical role in social contradictions, conflicts and confrontationsin kritično vlogo v družbenih kontradikcijah, konfliktihwith the repressive power, i.e., the performativein soočanjih z represivno močjo, tj. z izvedbenim in simboličnimand symbolic realm of the political. Activist practice in/ofpoljem političnega. Aktivistična praksa v umet-art terms a conceptualised viable project, aiming at quitenosti in/ali z umetnostjo označuje konceptualizirani inconcrete practices and life forms, i.e., an artistic interventionk povsem konkretni praksi oziroma življenjski obliki orientiraniinto the culture and society bearing effective politicalaktivni projekt, gre pa za umetniško intervencijo(social and cultural) consequences. Actionist, engaged orv kulturi in družbi, ki pripelje do učinkovitih političnih,activist practices, as a subversion of social power and itss tem pa tudi do družbenih in kulturnih posledic. Akcijska,potentialities of identification come from below (from theangažirana ali aktivistična praksa kot subverzija družbenepeople, from the margins, etc.) as singular events. Suchmoči in njenih identifikacijskih potencialnosti prihaja odpractices engage with the hierarchical structures of powerspodaj (iz ljudstva, z margine itd.) kot singularni dogodek.in the society, and their provocation, destruction or derealisation.Omenjene prakse so usmerjene k hierarhičnim strukturamProvocation implies a relatively “safe” violationmoči v družbi in njihovemu provociranju, destrukciji alior questioning (challenging, problematising) the symbolicderealizaciji. Kot provokacijo razumemo relativno „varno“norms and discourses of political or cultural power.kršenje ali izzivanje (kljubovanje, problematiziranje) simboličnihDestruction implies a singular event – excess – problema-norm in diskurzov politične ter kulturne moči.tising, destructing or decentring a symbolic or concreteDestrukcija pa je singularni dogodek – eksces, s katerimorder of intersubjective relations in a society. Destructionse simbolični ali konkretni red intersubjektivnih odnosovis a process established and evolved from the tradition ofv družbi problematizira, razdira ali decentralizira.historical avant-gardes and neo-avant-gardes. The politicalDestrukcija je dejavnost, ki se vzpostavlja in razvija iz tradicijaspects of artistic destruction refer to the historical exam-zgodovinskih avantgard in neoavantgard. Političniples of Dada in German art around the year 1920. Dereali-vidiki umetniške destrukcije se povezujejo z zgodovinsationimplies more complex forms of artistic or cultural

Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis dogodekkontekst, Berlin, 2008PerformansZ dovoljenjem:AksiomaThe former case refers to a “political critical and/or subversiveattitude” stated by means of a work or action of theartist in a spontaneous manner or according to a plan. Apolitical critical and/or subversive attitude of the artist ispronounced as an individual articulated or inarticulateattitude of the artist, an attitude of an artistic or interestgroup (micro-world, micro-ecology) or an attitude of apolitical micro- or macro-platform, including inarticu-40 actions focused on depriving of sense/reason, legitimacy, 41importance or effect in certain social practices, primarilydidactic and repressive; namely, practices of daily existencewithin the manifestations of social power as the basis forinforming life. Artistic subversions of power emerge as anexit – it may be claimed: transcendence – of the artisticJanez Janša,Janez Janša,into the realm of the political conceived as informing ofJanez Janša“human condition”. These and such artistic practices thusSignature EventContext, Berlin, 2008pursue immanence in a political sense, and this impliesPerformanceCourtesy: Aksiomawork with the social.Artistic practices intuitively or programmaticallyfocused on subversions of “power” are conceived in criticalskimi primeri dade v nemški umetnosti na prehodu desetihmedia representations or live-action performances inlet v dvajseta leta 20. stoletja. Derealizacija označuje boljspecific micro- or macro-contexts. Representations andzapletene sklope umetniških in kulturnih dejavnosti, ki soperformances are directed against the advocacies, effectsusmerjeni k odštevanju smisla/razlogov, legitimnosti aliand phenomenalities of the real, actualised or the symbolically/fictionallypomembnosti efekta v določenih družbenih praksah, predvsemmediated “power”. Artistic practicev praksah didaktike in praksah represije, oziroma vmay be termed as critical and subversive in the conceptual,praksah izvajanja vsakdanjega življenja, s poudarjanjemdiscursive, and political sense in two cases:družbene moči kot temelja za oblikovanje življenja. Umetniškea) when it expresses or demonstrates a critical or sub-subverzije moči se kažejo kot izhod – lahko rečemo:versive attitude in relation to social power, corre-transcendenca – samega umetniškega v polje političnega,sponding identifying hegemonies and its advocatesrazumljenega kot oblikovanje „človeškega pogoja“. Zato tein a context of relative autonomies of art, andin tovrstne prakse težijo k imanenci v političnem smislu,b) when, in a sufficiently transparent manner, it discloseskar pomeni, da težijo k delu z družbenostjo.itself as a signifying practice engaged in a“problematic relation” in a web of social signifyingpractices, exposing them through work, productionand action.Umetniška praksa, ki je intuitivno in programskousmerjena k subverzijam „moči“, se izvaja s posrednimkritičnim medijskim prikazovanjem ali neposrednim –živim akcijskim izvajanjem v specifičnih mikro- in makrokontekstih.Prikazovanje in izvajanje sta usmerjeni zoperzastopnike, efekte in pojavnosti resnične, aktualne ali simbolično-fiktivnoposredovane „moči“. Umetniško praksoimenujemo za kritično in subverzivno v konceptualnem,diskurzivnem in političnem smislu v dveh primerih:a) kadar kaže ali opozarja na kritično ali subverzivnostališče do družbene moči, ustreznih identifikacij-

42 skih hegemonij in njenih zastopnikov v kontekstulate polemical and conflict situations pertaining to social 43relativnih avtonomij umetnosti, tercontradictions and confrontations.b) kadar se dovolj transparentno prikazuje kot označevalskapraksa v mreži družbenih označevalskihpraks, s katerimi vstopa v „problemski odnos“ injih razstavlja s svojim delom, proizvodnjo in delovanjem.V prvem primeru gre za „politično kritično in/ali subverzivnostališče“, ki je ponazorjeno z umetniškim delomali akcijskim delovanjem umetnika na spontan ali načrtovannačin. Politično kritično in/ali subverzivno stališčeumetnika je zastavljeno kot individualno artikulirano alineartikulirano stališče umetnika, stališče ene umetniškeali interesne skupine (mikrosveta, mikroekologije), stališčeene politične mikro- ali makroplatforme pa tudi neartikuliranihpolemičnih in angažiranih situacij v družbenihkontradikcijah in konfrontacijah.V drugem primeru gre za implicitno ali eksplicitnostališče, ki je postalo refleksivna, simptomatična ali aktivističnapraksa soočanja z materialnimi pogoji in okoliščinamiv umetnosti, kulturi in družbi. Stališču, ki jepostalo refleksivna, simptomatična ali angažirana praksa,kar pomeni kazalna in za razumevanje odprta praksa, jesmisel pokazati potencialnost umetnosti soočiti se s „političnim“in ga narediti vidno/slišno za politično netransparentnostdružbenega življenja.Ob projektu „Janez Janša“: od subverzijedo človeškega pogojaKo so trije umetniki, režiser Emil Hrvatin, intermedijskiumetnik Davide Grassi in slikar Žiga Kariž, administrativnospremenili svoja individualna imena in priimke v ime1 July 2007.The latter case implies an implicit or explicit attitudebecoming a reflexive, symptomatic or activist practice ofconfrontation with the material conditions and circumstancesof art, culture, and society. An attitude becomingreflexive, symptomatic or engaged practice (demonstrativeand open to understanding) aims to disclose the potentialityof art to confront the “political” and to make it visible/audiblein the order of the political opaqueness of the social life.On the project Janez Janša: From subversionto human conditionWhen the three artists, theatre director Emil Hrvatin,new media artist Davide Grassi and painter Žiga Karižadministratively changed their names and surnames, takingthe name and surname of the standing 1 prime ministerof the Republic of Slovenia Janez Janša, they performed acharacteristic act of cynical performance of cultural criticismand subversion within the Slovenian public sphere.Their action featured “artistic practice in the age of culture”,meaning that they intervened in the tissue of the Sloveniansocial daily existence.Art in the age of culture is an indeterminate index identificationof artistic practices following the end of the ColdWar and the later shift from separate symptomatic retroandpost-artistic practices in the art of the 1980s and early1990s towards establishing the critical and intervening artof the new age of globalisation and transition. Art in theage of culture emerged with the spectacles of power of theglobal neoliberal transnational companies and the globalmulticultural empires (USA and EU). After the globalisa-

44 in priimek tedaj 1 aktualnega predsednika vlade Republike45Slovenije Janeza Janše, so izvedli značilno dejanje ciničnegaizvajanja kulturne kritike in subverzije v okviru slovenskegajavnega mnenja. Njihova akcija je imela značaj „umetniškeprakse v času kulture“, kar pomeni, da so intervenirali vtkivo slovenskega družbenega vsakdanjika.Umetnost v času kulture je nedoločena indeksna identifikacijaza umetniške prakse po koncu hladne vojne in zaobrat od posebnih simptomatičnih retro- in postumetniškihpraks v umetnosti osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letvse do ustanovitve kritične in interventne umetnosti noveglobalne in tranzicijske epohe. Umetnost v času kulturenastaja z izvajanjem spektakularizacije moči globalnihneoliberalnih transnacionalk in globalnih multikulturnihimperijev od ZDA do EU (Evropske unije). Po vzpostavitviglobalizacije in javnega premika od lokalnega h globalnemuse je zgodilo nekaj pomembnega v umetnosti inkulturi, in to spremembo je treba jasno določiti.Za globalne tranzicijske kulture so značilni kratki stikiali koridorji med umetnostjo in kulturo. Obstajajo gibanja,s katerimi se umetnost preobrazi v kulturo in s katerimi sekultura inkorporira v umetnost. Zdi se, kot da bi bile medteorijo umetnosti in teorijo kulture vzpostavljene prosojne,mehke in prepustne meje. Umetnost kot kulturna praksase izvaja s prepustnostjo odnosov sodobne megakulturein makroideoloških praks in sistemov kulture ZahodneEvrope, Severne Amerike, držav/kultur postsocializma intretjega sveta. Izvedeni so kulturni odnosi prvega, drugegain tretjega sveta. Lahko se izločijo različna indeksna dela,ki se nanašajo na konkretno ali potencialno resničnost.Vzpostavljena je situacija umetnosti v obdobju nepreglednosti.Umetnost danes je umetnost zunaj prepoznavnihkontekstualizacij smeri, stilov, manir, gibanj, tendenc – toje umetnost kaotične in pospešene nepreglednosti umetniškihpojavov v odprtem kulturnem polju novih medijev in1 Julij 2007.Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008AkcijaFlomaster alištampiljka na knjižnihstraneh 212–213,Conspire. TransmedialeParcours 01, StephenKovats, Thomas Munz(uredniki), Revolver,Frankfurt 200823 x 14 cmŠt. izvodov 1000Z dovoljenjem: MaskaJanez Janša,Janez Janša,Janez JanšaSignature (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008ActionMarker or rubberstampon book pages212–213, Conspire.Transmediale Parcours01, Stephen Kovats,Thomas Munz (editors),Revolver, Frankfurtam Main 200823 x 14 cmEdition of 1000Courtesy: Maskation/transition shift from local to global, something in artand culture crucially changed, and that change should beclearly identified.The global of the transitional culture features short circuitsor corridors between art and culture. There are developmentstransforming art into culture and incorporatingculture into art. Translucent, soft and permeable bordersemerge between art and cultural theory, as it were. As acultural practice, art comes about in pervious relationsbetween the contemporary mega-culture and macro-ideologicalpractices and systems of culture in Western Europe,North America, the states/cultures of post-socialism, andthe Third World, informing the cultural relations betweenthe first, the second and the third world. Various indexitems referring to a concrete or potential reality may bedistinguished in the newly-established situation of art inthe age of the infinite. Contemporary art falls outside therecognisable contextualisations of trends, styles, manners,movements, tendencies – this is the art of the chaoticand accelerated infinity of the artistic phenomena inan open cultural realm of the new media and global/localperformatives. In other words: (1) while, for instance, the

Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008AkcijaFlomaster alištampiljka na knjižnihstraneh 214–215,Conspire. TransmedialeParcours 01, StephenKovats, Thomas Munz(uredniki), Revolver,Frankfurt 200823 x 14 cmŠt. izvodov 1000Z dovoljenjem: MaskaJanez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008AkcijaFlomaster alištampiljka na knjižnihstraneh 216–217,Conspire. TransmedialeParcours 01, StephenKovats, Thomas Munz(uredniki), Revolver,Frankfurt 200823 x 14 cmŠt. izvodov 1000Z dovoljenjem: Maska46 47globalno/lokalnih performativnosti. Z drugimi besedami:(1) medtem ko so, na primer, tradicionalni slikarski buržoaznirealizmi 19. ali socialnokritični realizmi 20. stoletjatežili k zvestemu ali optimalnemu vizualnemu prikazovanjunaravnega in družbenega sveta zunaj umetnosti, (2) koso avantgardni in neoavantgardni anti- ali postslikarskirealizmi (konkretizem, novi realizem, neo dada, pop art,arte povera) težili k dobesedni postduchampovski premestitviobjektov sveta zunaj umetnosti v izjemni in kritičnisvet umetnosti, (3) nastaja globalni in tranzicijski simulacijskiin medijski realizem kot medijsko upodabljanjeresničnih ali fiktivnih informacij in njihovih zbrisanih inpremeščenih sledi odnosov podobe in besede v konstruiranjudružbene ideologije globalizma oziroma postkonfliktnegadrugega (postkomunističnega) ali tretjega (postkolonialnega)sveta. Umetniško delo je, in to je ontološkodoločilo, medijski red informacij, s katerimi se upodabljajofunkcije kontekstov v proizvodnji družbenega pomena oproblemih v postsocialistični (tranzicijski), civilni evropski,liberalni ameriški ali postkolonialni družbi. Umetnostpostane sonda za testiranje in upodabljanje kulture v njenihdružbenih možnostih funkcije, konteksta in produkcijejavnega pomena.Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaSignature (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008ActionMarker or rubberstampon book pages214–215, Conspire.Transmediale Parcours01, Stephen Kovats,Thomas Munz (editors),Revolver, Frankfurtam Main 200823 x 14 cmEdition of 1000Courtesy: MaskaJanez Janša,Janez Janša,Janez JanšaSignature (Conspire.Transmediale 08),Berlin, 2008ActionMarker or rubberstampon book pages216–217, Conspire.Transmediale Parcours01, Stephen Kovats,Thomas Munz (editors),Revolver, Frankfurtam Main 200823 x 14 cmEdition of 1000Courtesy: Maskatraditional painterly bourgeois realisms of the 19 th century,or critical social realisms of the 20 th century aimedat faithful or optimal visual representations of the naturaland social world outside art, (2) while the avant-garde andneo-avant-garde anti- or post-painterly realisms (concretism,new realism, neo dada, pop art, arte povera) aimedat a literal post-Duchampian displacement of objects ofthe world outside art into the exceptional and critical artworld, (3) the global and transitional simulationist mediarealism emerges as a mediated disclosing of real or fictionalinformation, and erased and displaced traces of the relationsbetween image and word in the constitution of thesocial ideology of globalism – namely, the post-conflictsecond (post-Communist) or the third (postcolonial) world.An artwork is, and that is an ontological determinant, amediated order of information disclosing the functionsof the context in the production of social signification ofthe problems within the post-Socialist (transitional), civilEuropean, liberal American or post-colonial societies. Artbecomes a probe for testing and displaying a culture in itssocial potentialities of operation, contexts and productionof public signification.

Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (NAMEReadymade. steirischerherbst), Gradec, 2008AkcijaFlomaster na knjižnistrani 78, NAMEReadymade, JanezJanša, Janez Janša,Janez Janša (uredniki),Moderna galerija,Revolver, Ljubljana 200823.5 x 16.5 cmŠt. izvodov 1000Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaPodpis (NAMEReadymade. steirischerherbst), Gradec, 2008AkcijaFlomaster na knjižnistrani 80, NAMEReadymade, JanezJanša, Janez Janša,Janez Janša (uredniki),Moderna galerija,Revolver, Ljubljana 200823.5 x 16.5 cmŠt. izvodov 100048 49Projekt treh umetnikov Janez Janša je nastal v tem kontekstusondiranja vsakdanje slovenske kulture in njenihpolitičnih javnih polj moči, identifikacije in artikulacijevsakdanjika.Vendar sta bili neoliberalna globalna ekspanzija innepretrgana tržna tranzicija že tedaj pripeljani do kritičnihtočk. Globalna gospodarska kriza ob koncu prvega desetletja21. stoletja je pokazala slabosti, razpoke in meje stalneekonomske in tržne ekspanzije, s tem pa se je izkazalo, daje za „klišejem vsakdanjika“ opaziti tudi bistvena nasprot ja„človeškega pogoja“ obstoja (revščina, socialna negotovost,globalne epidemije in naravne katastrofe). Trije umetniki, kidelujejo pod imeni Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša 2(administrativno lastno ime in priimek), so premaknilisvoje interese z „lokalne slovenske doxe“, ki je bila povezanas kritičnim testiranjem vlog nekdanjega premierja JanezaJanše, k preizkusu splošnih pogojev človeškega življenja.Z drugimi besedami, opustili so zanimanje za kulturneklišeje vsakdanjika slovenske družbe in začeli raziskovati,testirati in reorganizirati strukture človeškega poimenovanja.Začeli so raziskovati samo človeškost v individualnempolju s posredovanjem modalitet človeškega poimenova-Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaSignature (NAMEReadymade. steirischerherbst), Graz, 2008ActionMarker on book page 78,NAME Readymade,Janez Janša, JanezJanša, Janez Janša(editors), Museum ofModern Art, Revolver,Ljubljana 200823.5 x 16.5 cmEdition of 10002 Dva umetnika danesdelujeta pod svojimi pravimiadministrativnimiimeni Janez Janša in JanezJanša, medtem koje tretji umetnik JanezJanša ponovno prevzelsvoje ime in priimek, kiga je dobil ob rojstvu:Žiga Kariž. Žiga Karižzdaj uporablja ime JanezJanša kot psevdonim,kadar dela pri projektih„Janez Janša“.Janez Janša,Janez Janša,Janez JanšaSignature (NAMEReadymade. steirischerherbst), Graz, 2008ActionMarker on book page 80,NAME Readymade,Janez Janša, JanezJanša, Janez Janša(editors), Museum ofModern Art, Revolver,Ljubljana 200823.5 x 16.5 cmEdition of 10002 The two artists currentlyuse their real “administrative”names JanezJanša and Janez Janša,while the third JanezJanša reclaimed the nameand surname he got atbirth: Žiga Kariž. ŽigaKariž now uses the nameJanez Janša as a pseudonymwhen he works onJanez Janša projects.The project of the three artists Janez Janša emerged inthis context of probing the Slovenian culture and its publicpolitical realms of power, identification and articulationof daily life.However, the neo-liberal global expansion and permanentmarket transitions have already reached the criticalpoints. The global financial crisis at the end of the firstdecade of the 21 st century disclosed the weakness, fracturesand limits of permanent economic and market expansion.It appears that essential contradictions of the “human condition”of existence (poverty, social insecurity, global epidemicsand natural disasters) lurk behind the “cliché ofthe ordinary”. The three artists who go under the name ofJanez Janša, Janez Janša and Janez Janša 2 shifted their concernsfrom the “local Slovenian doxa” related to a criticalevaluation of the roles of the ex-prime minister Janez Janša,to re-examining the general conditions of human existence.In other words, they abandoned their interest in culturalclichés of the daily routines of the Slovenian society andbegan to explore, test and re-organise the structures ofhuman denomination. They began their research of sheerhumanity on individual and social levels through modali-

50Janez Janša,ties of denomination. Denomination and signification, i.e., 51Janez Janšacommunicational and identification mediation with namesPodpis (NAMEReadymade. steirischerbecame a central theme of their artistic exploration of theherbst), Gradec, 2008human condition (conditio humana). Indeed, they quiteAkcijaFlomaster na knjižniself-consciously suggest that the “human condition” renderedstrani 76, NAMEReadymade, JanezJanša, Janez Janša,as a pronounced or written name is not the samething as human nature. 3 The determination of the humanJanez Janša (uredniki),being by human creations and the outside world marksModerna galerija,Revolver, Ljubljana 2008the character of this project conceived by the artists in23.5 x 16.5 cmŠt. izvodov 1000different circumstances: as a signature “Janez Janša” onthe pavement of Hollywood’s Walk of Fame; the same signatureJanez Janša,Janez Janša,executed in stone on the slope of an Alpine ridge,Janez Janšaor with Light-Emitting Diodes (LED) at the exhibitionSignature (NAMEReadymade. steirischerArs Electronica; written with a pen on a passport form orherbst), Graz, 2008any other document, or inscribed on a surface of an artActionMarker on book page 76,painting as a gestural, almost calligraphic sign similar toNAME Readymade,the signatures of artists like Pablo Picasso, Cy Twombly,Janez Janša, JanezJanša, Janez JanšaRobert Ryman, or Neša Paripović ... Namely, everything(editors), Museum ofModern Art, Revolver,that enters into the human world, or is brought into it inLjubljana 2008human effort becomes a part of human determination. A23.5 x 16.5 cmEdition of 1000name is an exclusively human linguistic/semiotic “arte3 Hannah Arendt, Vita3 Hannah Arendt, Vitafact”, but in a retrospective sense, a complex condition ofhumanity and a dynamic condition of conceiving humanity.All this provokes anxiety, which marks the humanActiva, biblioteka AugustActiva, Biblioteka “AugustCesarec”, ZagrebCesarec, Zagreb 1991,str. 13.1991, p. 13presence in the world.nja. Poimenovanje in označevanje, tj. komunikacijsko inidentifikacijsko posredovanje z imenom, je postalo osrednjatema njihovega umetniškega raziskovanja človeškega pogoja(conditio humana). Pri tem povsem samozavestno navajajo,da „človeški pogoj“ v obliki izgovorjenega ali zapisanegaimena ni isto kakor človeška narava. 3 Pogojenost človeškegabitja z njegovim ustvarjanjem in tistim zunaj njega oblikujepomemben značaj projekta, ki ga ti umetniki izvajajo obrazličnih priložnostih: podpis Janez Janša na pločniku hollywoodskegabulvarja zvezd, isti podpis, ustvarjen iz kamnana pobočju alpske strmine ali izveden s svetlečimi diodami(LED) na razstavi Ars Electronica, izpisan z nalivnikom naformularju potnega lista ali katerega koli drugega dokumentater izveden na površini umetniške slike kot gestualen,skorajda kaligrafski zapis, je podoben podpisom – znakomumetnikov, kakršni so Pablo Picasso, Cy Twombly, RobertRyman ali Neša Paripović. Vse, kar vstopa v človeški svetali se vanj vnaša s človeškim trudom, postane sestavni delčloveške pogojenosti. Ime je ekskluzivni človeški lingvistični/semiotični„artefakt“, v retrospektivnem smislu patudi zapleteni pogoj človeškosti in dinamičnih pogojev njenegaizvajanja. Vse to povzroča nemir (askolia), s katerimbo označena človeška prisotnost v svetu.Janez Janša,The actions of the three artists do not merely representa contemporary cultural symptom, but a way of bringinganxiety into the human daily and traumatic existence.Personal names in all or some possible worldsWe can commence with an intuitively given suppositionthat the concept of a name apparently does not includea “description” of the named. The relation between a

52 Danes delovanje teh treh umetnikov ni več zgolj simptomkulture, temveč način, kako vnašati nemir v človeškivsakdanji in travmatični obstoj.Ime in osebno ime v vseh ali nekaterih možnihsvetovihname and a description is not simple; to the contrary, thedescription is important for understanding the “sense ofthe name”. 4 The pronounced or written personal namedoes not provide a description of the being or the objectapplied to. It may be said for a mineral: “This is stone!”,or for a woman/man: “This is Mary/Peter”. Thus one doesnot provide a description or characterisation of that stone(for instance, the stone is a black mineral) or the humanbeing in question (Mary is a sexy widow, Peter is a diligentworker). Nevertheless, the “name” itself is not merely aname (an empty signifier), but a complex ambiguity andpotentiality of reference and communication. Only in referentialrelations Mary and Peter become “the very Mary”or “the very Peter”; indeed, the one particular Mary of allMaries (she is his mother), or the one particular Peter ofall Peters (he is the first apostle, a factory foreman), etc.Anyway, how is the name’s reference given? Is it simplydemonstrative? According to Ludwig Wittgenstein, inmany cases of using the word “meaning” (although notexclusively), it can be explained in the following terms:the meaning of a word is its use in language. However,the meaning of a name is at times explained by indicatingthe bearer. 553Začnemo lahko z intuitivno podano domnevo, da konceptimena na prvi pogled ne vključuje „opisa“ imenovanegain da odnos imena in opisa imenovanega ni trivialen,ampak ravno nasprotno, da je pomemben za razumevanje„smisla imena“. 4 Izgovorjeno ali zapisano ime ne ponujaopisa bitja ali objekta, zaradi katerega se uporablja. Zadoločeni mineral lahko rečemo: „To je kamen!“ ali zaneko žensko/moškega: „To je Marija/Peter.“ S tem nepodajamo opisa ali karakterizacije tega kamna (na primerkamen je črni mineral) ali človeškega bitja (Marija jeseksi vdova, Peter je pridni delavec). Vendar, samo „ime“ni zgolj ime (prazni označevalec), temveč zapletenost večpomenskostiin potencialnosti referiranja in komunikacije.Marija in Peter s temi referenčnimi odnosi postaneta„ravno tista Marija“ ali „ravno tisti Peter“ – ona je pravtista Marija od vseh Marij (ona je njegova mati), kot jetudi Peter prav tisti od vseh Petrov (on je prvi oče Cerkve,preddelavec v tovarni itd.). Vendar nas zanima, kako jepodana referenca imena. Je enostavno kazalna? Kot trdiLudwig Wittgenstein:Za velik razred primerov, v katerih se uporabljabeseda ‚pomen‘ – čeprav ne v vseh primerihnjene uporabe – lahko to besedo razložimo tako:pomen ene besede je njena uporaba v jeziku.Pomen določenega imena pa se včasih razlagatako, da se pokaže njegov nosilec. 54 Saul A. Kripke, “Imenovanjei nužnost“, Dometibr. 4, Reka 1984, str.44–64.5 Ludwig Wittgen stein,Filozofska istraži va nja,Nolit, Beograd 1980,str. 56.4 Saul A. Kripke, “Imenovanjei nužnost”, Dometino. 4, Rijeka 1984,pp. 44–64.5 Ludwig Wittgen stein,Filozofska istraži vanja,Nolit, Belgrade, 1980,p. 56.This is where we encounter a complex location of“causal” or “quite coincidental” chains and webs of communication,which condition the relations between namesand referents. A personal name may be written on personaldocuments (ID card, passport, credit card), on businessand private letters, as a signature of an artistic or scientificwork, etc. Personal names may appear on street graffiti, ina wide range of situations: for instance, on political graffiticontaining names of politicians and political leaders(the inscription of the name “TITO” in white paint andcapital letters on the walls of village or town buildingsmarked the omnipresence of Josip Broz Tito in the socialist

54 Mogoče pa gre vendarle za zapleteno lociranje „vzroč-Yugoslavia). However, graffiti on school walls, like “Janez 55loves Jasmina” or “Janez loves Janez” display merely privatestatements entering the public sphere. Personal names featuredon posters, ads or billboards offer useful informationon products, services, entertainment, cultural or artisticevents, because a name does not only represent a subject,but is also a trademark for particular social practices. Forinstance, seeing on a billboard the initials D&G, everyfashion lover recognises the visual identity of the fashioncompany Dolce&Gabbana, while lovers of contemporaryphilosophy laugh, seeing the initials of the philosophersDeleuze and Guattari. What is at stake are different “languagegames” or language potentialities of a name.nih“ ali „povsem naključnih“ verig in mrež komunikacije,ki določajo odnose imena in referenta. Osebno ime je lahkozapisano na osebnih dokumentih (osebna izkaznica, potnilist, bančni račun), na uradnih in zasebnih poštnih pošiljkah,kot oznaka na umetniških in znanstvenih delih itd.Zapise osebnega imena lahko najdemo na uličnih grafitihv širokem spektru od političnih grafitov z zapisi imen politikovin političnih vodij – na primer, zapis vzdevka TITO,napisan z belo barvo s tiskanimi črkami na stenah vaškihali mestnih stavb, je označeval vsenavzočnost Josipa BrozaTita v socialistični Jugoslaviji. Vendar napis grafita na šolskisteni „Janez ima rad Jasmino“ ali „Janez ima rad Janeza“prinaša zgolj zasebno izjavo, ki postane del javne sfere.Zapisi osebnih imen na plakatih, reklamah, bilboardihali panojih podjetij ponujajo koristne informacije o blagu,storitvah, zabavnih, kulturnih ali umetniških dogodkih.Saj ime ni zgolj zastopnik določenega subjekta, temvečje tudi blagovna znamka določene družbene prakse. Naprimer, kadar na reklamnem panoju zagledamo inicialkiD&G, vsak ljubitelj mode ve, da gre za identiteto modnegapodjetja Dolce&Gabbana, vsak ljubitelj sodobne filozofijepa se zasmeje in v inicialkah prepozna odsotna filozofaDeleuza in Guattarija. Vsekakor gre za „jezikovne igre“ alijezikovne potenciale imen.Pomembno je poudariti, da se „veriga/mreža, ki določa“odnos med imenom in referentom, kaže kot pomembnaza razumevanje umetniškega dela z osebnim imenompri umetnikih Janezu Janši, Janezu Janši in Janezu Janši.Nekdanji slovenski premier Janez Janša je dobil po rojst vu17. septembra 1958 ime Ivan Janša in ga ni nikoli uradnoadministrativno spremenil. Vendar pa ta Janša na javnihnastopih uporablja ljudsko slovensko ime „Janez“ kot vzdevek.Drugače povedano, Ivan Janša je uporabljal ime JanezJanša kot trdni označevalec v javnem političnem življenju.V javnosti je znan z imenom Janez Janša, leta 1988 pa6 After his arrest in lateMay 1988, he was tried,together with two otherMladina journalists anda staff sergeant of the YugoslavArmy, in a militarycourt on charges ofexposing military secrets.Known as the JBTZ trial,all four were sentencedto prison. Janša was sentencedto 18 months andwas released after servingabout six months.The case triggered massprotests against the regime.It is, therefore, important to emphasise that the “chain/web” determining the relation between a name and a referentappears as important for understanding the artisticpursuits with personal names of the artists Janez Janša,Janez Janša and Janez Janša. The former Slovenian PrimeMinister Janez Janša was born on 17 September 1958 asIvan Janša, never officially changing his name. However,in his public appearances he used the popular Slovenianname “Janez” as his nickname. In other words, Ivan Janšaused the name Janez Janša as a hard signifier in his publicpolitical life. Publicly known as Janez Janša, he was prosecutedas Ivan Janša. In the military prison of the YugoslavPeople’s Army in Ljubljana he stayed in 1988 under his realname Ivan Janša, although a public campaign demandedthe release of Janez Janša. 6 On 3 December 2004, he wasappointed Prime Minister of the Republic of Slovenia asJanez Janša, etc. In Slovenia, some people were baptised/named Ivan Janša but call themselves Janez. Their personalname appears as a “hard signifier”, but like in the caseof the former Prime Minister Janez Janša, it is in fact a“soft signifier”. On the other hand, there have been at leastthree “individuals” who were not named/baptised at birthas Janez Janša, but Emil Hrvatin in Croatia, Davide Grassi

56 je bil obsojen z imenom Ivan Janša, čeprav je v javnostiin Italy and Žiga Kariž in Slovenia. Those three “individuals”,57at a certain point of time (2007) and place (Slovenia)deliberately and officially renamed themselves into JanezJanša, bearing in mind that they took the former PrimeMinister’s name which was “public”, but not a “hard signifier”.For them, this new name became a “hard signifier”,although it was indeed a “soft signifier”, determined andgoverned by an intentional chain of communication.potekala kampanja za osvoboditev Janeza Janše. 6 Tretjegadecembra 2004 je v državnem zboru prisegel za premierjaRepublike Slovenije kot Janez Janša itd. V RepublikiSloveniji živijo posamezni ljudje, ki so krščeni/poimenovaniz imenom Ivan Janša, imenuje pa se jih z imenomJanez. Njihovo osebno ime je videti kot „trdni označevalec“,a kakor pri nekdanjem premierju Janezu Janši gre pravzapravza „mehki označevalec“. Po drugi strani obstajajoali so obstajali vsaj trije „individuumi“, ki ob rojstvu nisobili imenovani/krščeni z imenom Janez Janša, temvečEmil Hrvatin na Hrvaškem, Davide Grassi v Italiji in ŽigaKariž v Sloveniji. Ti trije „individuumi“ so se v določenemčasovnem trenutku (leta 2007) in prostorskem kontekstu(Slovenija) administrativno in prostovoljno preimenovaliv Janeza Janšo, vedoč, da prevzemajo ime, ki je bilo zanekdanjega premierja Slovenije „javni“, ne pa tudi „trdnioznačevalec“. Novo ime je postalo za te individuume vSloveniji „trdni označevalec“, čeprav gre pravzaprav za„mehki označevalec“, voden in določen z intencionalnoverigo komunikacije.Krožne transformacije imena kot trdnega označevalcav mehkega in mehkega v trdnega so ena od ključnih kritičnihreformulacij imena Janez Janša v projektu treh umetnikov.Po njihovem dejanju v vsakem možnem svetu neobstaja samo en Janez Janša z varianto osebnega imena,temveč je teh, ki se ne referirajo zgolj nase („Jaz in mojeime“), ampak tudi na njegovo osebno ime in vzdevek,vedno več. Vsa imena so bila sprožena posebej, a ko seje eden izmed Janezov Janš vrnil k svojemu prvotnemuimenu Žiga Kariž, je pokazal, da imata obe osebni imeniznačaj „mehkega označevalca“. To potrjuje tudi dejstvo,da je v Sloveniji uradno ime enega izmed Janezov JanšJanez Janša, medtem ko je na Hrvaškem njegovo uradnoime Emil Hrvatin. Podobno kot pri drugemu Janezu Janši,čigar uradno ime v Italiji je Davide Grassi. S tem se je6 Po aretaciji ob koncumaja 1988 so mu skupajs še dvema novinarjemaMladine in višjim vodnikomjugoslovanske vojskesodili na vojaškemsodišču zaradi obtožberazkrivanja vojaškihskrivnosti. V procesu,znanem kot JBTZ, so bilivsi štirje obsojeni na zapornokazen. Janša je bilobsojen na 18 mesecevzapora in izpuščen popribližno šestih mesecih.Proces je sprožil množičneproteste proti režimu.The circular transformations of a name, as hard intosoft, and as soft into a hard signifier, comprise one of thekey critical reformulations of the name Janez Janša in theproject of the three artists. After their act, in every conceivableworld there is not only one Janez Janša with a variantpersonal name, but several of them who refer not only tothemselves (“Me and my name”): they also refer to hispersonal name and nickname. All the names are activated.Especially when one of the Janez Janšas took back his oldname Žiga Kariž, demonstrating that both personal namesfeature as “soft signifiers”. This is also confirmed by thefact that the authorities in Slovenia recognise one of theJanez Janšas as Janez Janša, while Croatian authoritiesrecognise him as Emil Hrvatin. Likewise, the other JanezJanša is recognised by the authorities in Italy as DavideGrassi. It turns out that a name, by means of a chain/web ofcommunication, necessarily or accidentally, yet voluntarilyconditions the relation with the referent. This has createda hybrid situation of multiple references with particularconsequences for life itself.Inscription and/or signature: coding anddecoding the truth of “being”Janez Janša, Janez Janša and Žiga Kariž have also begunto explore inscriptions of personal names, i.e., signatures.

Janez JanšaPodpis (KunsthausGraz), Gradec, 2008BIX Media FacadeRačunalniškaanimacija20 x 45 mFotografija:Peter RauchZ dovoljenjem:AksiomaJanez JanšaPodpis (KunsthausGraz), Gradec, 2008BIX Media FacadeRačunalniškaanimacija20 x 45 mFotografija:Peter RauchZ dovoljenjem:Aksioma58 59Janez JanšaSignature (KunsthausGraz), Graz, 2008BIX Media FacadeComputer animation20 x 45 mPhoto: Peter RauchCourtesy: AksiomaJanez JanšaSignature (KunsthausGraz), Graz, 2008BIX Media FacadeComputer animation20 x 45 mPhoto: Peter RauchCourtesy: Aksiomaizkazalo, da ime s posredovanjem komunikacijske verige/mreže nujno ali po naključju oziroma namenoma pogojujeodnos z referentom. Tako se ustvari hibridna situacija večkratnihreferiranj, ki prinašajo posledice za samo življenje.Vpis in/ali podpis: kodiranje in dekodiranjeresnice „bitja“Tudi Janez Janša, Janez Janša in Žiga Kariž so začeliraziskovati zapise osebnega imena, tj. podpisa. Zgodovinapojma in fenomena podpisa je dolga evropska zgodba oavtentični overitvi individuuma s telesnim vpisom, fonetičnimali grafičnim „zapisom“, tj. z „zapuščeno sledjo“. Gre zalastnoročne vpise imen, imen in priimkov, inicialk, vzdevkovpa tudi za opuščeno sled z grbom, emblemom, šifriranimznakom, inicialko ter nekaterimi individualiziranimiin specificiranimi znaki. Podpis se občasno nadomeščaz lastnoročnim markiranjem v birokratskih formularjihz „x“ ali „+“. Podpis je bil dolgo obravnavan kot znak in/alisled avtentične „overitve“ individuuma.The history of the notion and phenomenon of signature isa long European story of authentication of the individual inbodily inscriptions of phonetic or graphic “endorsements”or “traces”. Those are personal inscriptions of names andsurnames, initials, nicknames, but also sealed traces ofa coat-of-arms, emblem, encoded sign, initials or a particularindividualised or specified symbol. In bureaucraticpaperwork, at times, a signature is replaced with a handmarking, “x” or “+”. For a long time, the signature had beenperceived as a sign and/or trace for an “authentication” ofthe individual.Writing as a particular skill refers to handwriting ofstandardised signs. The history of the alphabet is a longone, spanning civilisations from the Sumerian to the Phoenician,and from the Phoenician to the Greek and Roman.The European scripts emerged, drawing from the classicalheritage, throughout the early Middle Ages. Gothic script(Blackletter) was adopted as the basis of writing since the12 th century, all through the Renaissance times. One of thefirst writing manuals was published by Sigismondo Fantiand Ludovico degli Arrighi. With the gradual developmentof graphic techniques it was possible to copy and spread

60 Pisanje kot veščina se nanaša na ročno vpisovanje stan-manuscripts. The skill of handwriting, in fact, impliesmotion of the writing tool (coal, graphite, pen). It requiresa motoric coordination of the body – gaze, muscles, skin ...Skilful writing can become an instance of motoric automatism.A characteristic mode of handwriting is termed“style” or “manner”. Handwriting and copying belong tothe grand Western tradition of “transcribing” the booksbefore the discovery of printing techniques. The skill ofpenmanship or “calligraphy” was a part of school instructioncommanding great attention since the 18 th century.“Technical writing” differs from calligraphy in overridingthe personal character of writing, and emphasising its neutralor impersonal style.61dardnih znakov. Zgodovina pisave je dolga in se vleče odSumercev do Feničanov in od Feničanov do Grkov terRimljanov. Evropske pisave nastanejo na antični dediščiniv zgodnjem srednjem veku. Gotske črne črke sobile sprejete kot osnova pisave od 12. stoletja in vse dorenesanse. Enega prvih priročnikov za pisanje sta objavilaSigismondo Fanti in Ludovico degli Arrighi. Z razvojemgrafičnih tehnik je bilo možno kopirati in razmnoževatirokopise. Rokopis je pravzaprav veščina pisanja z roko oziromapremikanja pisala (oglja, grafita, peresa) s pomočjoroke. Lastnoročno pisanje zahteva motorično koordinacijotelesa – pogledov, mišic, kože. Pisanje kot veščino jemoč pripeljati do motoričnega avtomatizma. Značilnosled lastnoročnega pisanja imenujemo „stil“, „manira“ali „rokopis“. Ročno pisanje in prepisovanje sta del velikezahodne tradicije „prepisovanja“ knjig pred odkritjemtiskarske tehnike. Veščina lepega pisanja ali „lepopis“ jedel šolskega pouka, ki mu je bila namenjena velika pozornostvse od 18. stoletja. Od lepopisa se razlikuje „tehničnopisanje“, ki izniči osebni značaj rokopisa in poudari nevtralniali brezosebni stil pisanja.Lastnoročni podpis nima enakega statusa v vsakemčasu. Pečat, anagram, grb ali zgolj znak so predhodnikiosebnega, tj. lastnoročnega podpisa. Osebni lastnoročnipodpis se povezuje z „moderno“, ko se individuum ločiod plemena, družine, kaste, ceha ali delavnice, s tem papostane nosilec svojega jaza: „jaz puščam sled“, s kateropotrjujem sebe, svojo navzočnost ali svoj namen, da storimto in to. Moderni subjekt je tisti, ki se prepozna in identificiras posredovanjem svojega lastnoročnega podpisa nabančnem čeku, v volilnem formularju, na dnu poštnegapisma itd. V pravnih in ekonomskih dejavnostih se podpishrani na sodišču, pri notarju ali v banki, s čimer seomogoča verifikacija pisanih in podpisanih odločb terzahtevkov pooblaščene uradne osebe. Toda danes, v časuThe personal signature has had a different status in variousepochs. Seal, anagram, coat-of-arms or a plain symbolpreceded the personal, i.e., handwritten, signature (autograph).The personal handwritten signature relates to the“modern” age, when an individual detached himself fromthe tribe, family, caste, guild or workshop, becoming abearer of the self: “I leave a trace” by which I verify myself– my presence or my intention to accomplish this or that.The modern subject is recognised and identified with hissignature on a bank check, voting form, business or personalletter, etc. In law and economy, a signature may beconsigned in the court, with the notary or a bank, enablingverification of written and signed resolutions and petitionsfrom an authorised official. However, today in the timesof the Internet and e-mail communication, the authenticpersonal signature has been replaced with the “electronic”one. In the context of the discussions on hand writing andsigning, one should mention graphology. Graphology asa “study of handwriting” is a science or pseudo-science. Itprobably emerged in the late-16 th century with the constitutionof the modern subject and the demand for leavingan authentic trace-signature on documents and letters. Thefirst graphological society (Société Graphologique) was

After the Second World War, certain artists worked withsignatures or simulacra of signatures, shifting the value ofan authentic inscription of the artist towards a de-centred,displaced or over-identified token. Robert Rauschenbergerased a de Kooning drawing. All that was left from the art-62 spleta in komunikacije po elektronski pošti, se avtentičniestablished in 1871. Graphology emerged as a technique orskill of interpretation of handwriting, especially in relationto the human psyche and was connected with diagnosticpractices treating brain diseases or those of the nervoussystem. It became a part of police studies, used in verifyingtrue or false, i.e., falsified, signatures. The relation betweenthe authentic and false signature is one of the great mystificationsof the Western civilisation – there has alwaysbeen the question: Who is really the person behind thesignature?63lastnoročni podpis nadomešča z „elektronskim“.V kontekstu razprav o lastnoročnem pisanju in podpisovanjuje treba omeniti grafologijo. Grafologija kot „študijarokopisa“ je znanost ali psevdoznanost. Verjetno se jepojavila ob koncu 16. stoletja s konstruiranjem modernegasubjekta in zahtevo po puščanju avtentične sledi – podpisana dokumentih in v pismih. Prvo grafološko društvo je biloustanovljeno leta 1871. Grafologija se pojavi kot veščina alitehnika tolmačenja rokopisov, zlasti v zvezi s človeško psiho.Povezujemo jo z diagnostičnimi praksami, s katerimi serazis kujejo bolezni možganov in živčnega sistema. Grafologijaje del policijskih študij – v teh okvirih gre za verifikacijoresničnega ali lažnega, tj. ponarejenega podpisa. Odnosmed avtentičnim in lažnim podpisom je ena izmed velikihmistifikacij zahodne civilizacije – saj se zmeraj zastavljavprašanje, kdo zares stoji za podpisom.Podpis ali signatura (signare) je označba za avtentično inberljivo sled individuuma oziroma za avtentičnega avtorjaumetniškega dela. Na primer, Ludger tom Ring je svoja delasigniral v obliki prstana. Anonimni mojster iz Berna jih jeoznačeval z znakom nageljna. Rubens je svoja dela označevals tiskanimi pisanimi inicialkami PPR. Označba za umetnikav okviru umetnine postane pogosta od 15. stoletja. Zamoderne umetnike 19. in zgodnjega 20. stoletja je podpispostal nekakšen „znak avtentičnosti dela“ in „ustvarjanjablagovne znamke dela“ – npr. van Goghovi ali Picassovi podpisi.Umetniki dade (Marcel Duchamp, Francis Picabia) uporabljajopodpis kot znak, ki potrjuje, da je umetniško deloali predmet vsakdanjika prilaščen z dejanjem podpisovanja.Picassovi in Duchampovi podpisi so postavljeni inverz no.Picasso z dejanjem podpisovanja potrjuje, da je delo „ustvarjeno“z njegovo roko, Duchamp pa s svojim lastnim ali prilaščenimimenom (psevdonimom) nakazuje, da je dejanjeimenovanja pravzaprav dejanje kulturnega prilaščanja inpreusmeritve objekta v polju simboličnega kapitala.The signature (signare) is a mark for the authentic andlegible trace of an individual, for the authentic author of anartwork. For example, Ludger tom Ring signed his workswith a ring-shaped symbol. The anonymous master of Bernmarked his works with a symbol of a carnation. Rubenssigned his paintings with capital letters PPR. Since the15 th century the mark of the artist contained in the workbecame more widespread. For the modern artists of the19 th and the early-20 th century, the signature became a“sign for authenticity of the work” and its “trademark” –note, for instance, the signatures of Van Gogh or Picasso.Dadaists like Marcel Duchamp or Francis Picabia used thesignature as a confirmation that an artwork or an ordinaryobject was appropriated by the signing act. Picasso andDuchamp signatures were conceived inversely. With thesigning act, Picasso confirmed that a piece was “made” byhis hand. Duchamp, with his own or adopted name (pseudonym),demonstrated that the act of naming was in factan act of cultural appropriation and shifting of the objectto the realm of the symbolic capital.

Nekateri umetniki po koncu druge svetovne vojnedelajo s podpisom ali simulakrom podpisa, da bi preusmerilivrednost avtentičnega podpisa umetnika vdecentralizirani, premeščeni ali nadidentificirani vzorec.Robert Rauschenberg je izbrisal de Kooningovo risbo. Odumet niškega dela je ostal samo podpis, ki kaže na imeavtorja izbrisane risbe. Ime slikarja/risarja je edina sled,ki konstituira delo, nastalo s prilaščanjem in spremembodrugega umetniškega dela (Erased de Kooning Drawing,1953). Cy Twombly na površini slik z ekspresivnimigestami izpisuje grafično sled. To izpisovanje abstraktnegestualne sledi lahko povežemo z enim osebnim imenom(Virgil, 1973) kot tudi s slikarjevim izpisanim podpisom(Untitled, 1970). Twombly 7 uniči analogno potencialnostslike, nakazujoč, da je naslikana gesta izvedena kot grafičnaoblika izpisovanja samega telesa. Pisanje se kaže vogolelosti označevalskih punktuacij. S tem se kaže, daizpisovanje imena nima referenta, opisa in vzročne verigekomunikacije. Prikazana je sama navzočnost pisave kotizpisane sledi v slikarstvu kot umetnosti. Robert Rymanje določene slike izvedel z izpisovanjem „R. Ryman“ napovršini slike (Untitled, 1958 ali Untitled, 1961). Iz nje jeizločil vse pomembne vidike predstavitve slike, razen kon-64Podpis (Ars Electronica),work was the signature indicating the name of the author 65Linz, 2009of the erased piece. The name of the painter/draftsman wasIntervencija na L-E-D-LED-L-ED dilight.inc,the only trace informing the work created in appropriation100 x 200 cmand transformation of another artwork (Erased de KooningArs Electronica 09,Ars Electronica CenterDrawing, 1953). Cy Twombly paints the surface and leavesFotografija: Janez Janšaa graphic trace of expressive gesture. This inscription of anZ dovoljenjem:Aksiomaabstract gestural trace may be related to a personal name(Virgil, 1973), but also to the painter’s written signatureJanez JanšaSignature(Untitled, 1970). Twombly 7 annuls the analogical potentialityof a painting, indicating that the painted gesture(Ars Electronica),Linz, 2009Intervention on theis performed as a graphic form of inscription of his body.L-E-D-LED-L-EDby dilight.inc,Writing emerges in exposedness of signifying punctuations.It turns out that the inscription of a name has no100 x 200 cmArs Electronica 09,Ars Electronica Centerreferent, description or a causal chain of communication.Photo: Janez JanšaWhat is demonstrated is the very presence of writing, as anCourtesy: Aksiomainscribed trace of painting as art. Robert Ryman executedsome pieces by inscribing “R. Ryman” on the surface of apainting (Untitled, 1958 or Untitled, 1961). Ryman eliminatedfrom the painting all the essential aspects of presentation,except its constitutive elements: surface, colour,signature, date. The centring of the signature in paintingdoes not imply “fetishisation of the name of the painter7 Roland Barthes, „Cy7 Roland Barthes, “Cy and the value of his work”, but trivialisation of the nonpainterlycontent of a painting. Neša Paripović executedTwombly: Works on Paper... Readings: Gestuper... Readings: Gesture”,Twombly: Works on Pare“,The Responsibility ofin The Responsibility of a series of graphics Potpis levom rukom [Signed with LeftForms / Critical EssaysForms / Critical Essayson Music, Art, and Representation,Universitypresentation, University Hand] (1978) aiming at deconstruction of the signature ason Music, Art, and Re-Hand] (1978) and Potpis desnom rukom [Signed with Rightof California Press, Berkeley1985, str. 157–176.keley 1985, pp. 157–176. verification of an authentic graphic product. A signatureof California Press, Ber-is something that should be questioned and deferred intothe realm of cultural contingencies, instabilities, and slippagesof the signifier when confronted with the expectedsignified.Janez JanšaThe new paintings by Janez Janša, Janez Janša and JanezJanša align with the tradition of work with signatures inart. They executed a series of performative, multimediaand visual works based on representation of a signature:

66 stitutivnih elementov: površine, barve, podpisa, datuma.Centriranje podpisa v polju slike ne pomeni „fetišizacijeimen slikarjev in vrednosti slike“, ampak trivializacijoPodpis(plaža Copacabana),Rio de Janeiro, 2008Instalacija67njenih zunajslikarskih vsebin. Neša Paripović je izvedel136 sončnikovna peščeni plažiserijo grafik Potpis levom rukom in Potpis desnom rukom15 x 120 mFotografija: Janez Janša(1978), da bi dekonstruiral podpis kot verifikacijo avtentičnegaumetniškega grafičnega produkta. Podpis je nekaj,Z dovoljenjem: Maskakar je treba relativizirati in odložiti v polje kulturne negotovosti,nestabilnosti in drsenja označevalca v odnosu dopričakovanj označenca.V tradiciji dela s podpisom umetniškega dela se pojavijotudi nove slike Janeza Janše, Janeza Janše in Žige Kariža.Izvedli so vrsto performativnih, multimedijskih in vizualnihumetniških del, zasnovanih na prikazovanju podpisa:Janez Janša. Nastala so povsem različna dela za različnepriložnosti:Podpis (Konjsko sedlo), Konjsko sedlo, 2007;Podpis (Holivudski pločnik slavnih), Los Angeles, 2007;Podpis dogodek kontekst, Berlin, 2008;Podpis (Conspire. Transmediale 08), Berlin, 2008;Podpis (IME Readymade. štajerska jesen), Gradec, 2008;Podpis (Kunsthaus Gradec), Gradec, 2008;Podpis (plaža Copacabana), Rio de Janeiro, Brazilija, 2008;Podpis (Ars Electronica), Linz, Avstrija, 2009.Za projekt Podpis uporabljajo koncept slikarske razstave.Razstavljenih je devet triptihov. Trije so sestavljeniiz treh slik s podpisom „Janez Janša“. Vsaka slika predstavljapodpis enega od treh umetnikov. Vsak triptih jepodpisal eden od treh umetnikov: Janša, Janša in Janša.Vsak od treh triptihov pripada drugemu avtorju. Četrtitriptih so naredili vsi trije avtorji in vsi trije so ga podpisali.Peti in šesti triptih je podpisal Janez Janša z lastnimimenom, ki je veljavno v njegovih hrvaških dokumentih:Emil Hrvatin oziroma v veljavnih italijanskih dokumentih:Davide Grassi. Sedmi triptih je podpisal Žiga Kariž s svo-Janez JanšaJanez JanšaSignature(Copacabana beach),Rio de Janeiro, 2008Installation136 beach umbrellaon beach sand15 x 120 mPhoto: Janez JanšaCourtesy: MaskaJanez Janša. Quite different works were conceived for differentoccasions:Signature (Horse Saddle), Konjsko sedlo, 2007;Signature (Hollywood Walk of Fame), Los Angeles, 2007;Signature Event Context, Berlin, 2008;Signature (Conspire. Transmediale 08), Berlin, 2008;Signature (NAME Readymade. steirischer herbst), Graz, 2008;Signature (Kunsthaus Graz), Graz, 2008;Signature (Copacabana beach), Rio de Janeiro, Brazil, 2008;Signature (Ars Electronica), Linz, Austria, 2009.For their current project Signature they conceived anexhibition of paintings. Nine triptychs are to be on display.Three of them contain three paintings signed “Janez Janša”.Every painting represents the signature of one of the threeartists. Each triptych is signed by one of the three artists:Janša, Janša and Janša, and each of them belongs to a differentauthor. The fourth triptych is a joint work of the three artists,and signed by each of them. The fifth triptych is signedby a Janez Janša with his official name from his Croatiandocuments: Emil Hrvatin; and the sixth triptych is signedwith his name from Italian documents: Davide Grassi. Theseventh triptych is signed as “Žiga Kariž” because this artist

68 jim imenom, ker je ime Janez Janša zamenjal za svoje staroime Žiga Kariž novembra 2008. Osmi triptih je podpisans „prvotnimi“ imeni vseh treh umetnikov: Emil Hrvatin,Davide Grassi in Žiga Kariž. Deveti triptih je podpisan znjihovimi trenutnimi uradnimi imeni v Sloveniji: Janša,Janša in Kariž.S tem je zasnovana kontradiktorna instalacija slik, ki vvizualni pojavnosti temeljijo na monotonem ponavljanjuenega podpisa, za katerim stojijo različne potencialnostiidentifikacije in avtorizacije identitete umetnika ustvarjalca.Izveden in vzpostavljen je zdrs med simboličnimin imaginarnim redom identifikacije umetniškega dela(slike s podpisom) in ustvarjalca tega dela. Za izredno seje izkazala tudi enigmatična zapletenost med konceptualnimin vidnim, osebnim in javnim oziroma med trdim inmehkim imenovanjem. Razdvojene so potencialnosti tega„kdo“ za sliko in tistega „kdo“ v sliki. Pikturalno bistvoslike se je prelomilo skozi „očala“ nominalističnega 8 pričakovanja;od odnosa imena kot vsebine slike, imena kotpodpisa signature, tj. verifikacije avtorstva slike, in vsekakornašega zapletenega diskurzivnega pa tudi čustvenegaodnosa do umetnikov in njihovih mest v življenju, znanja ochanged the name Janez Janša to his former name in November2008. The eighth triptych is signed with the “original”names of all the three artists: Emil Hrvatin, Davide Grassiand Žiga Kariž. The ninth triptych is signed with their currentlyofficial names in Slovenia: Janša, Janša, and Kariž.What has been conceived is a contradictory installationof paintings, in its visual phenomenality based onthe monotonous repetition of signatures with differentunderlying potentialities of identification and authorisationof the identity of the artist-creator. There is a slippagebetween the symbolic and the imaginary order of identificationof an artwork (signed painting) and its creator. Anexceptional, enigmatic complexity between conceptual andvisible, personal and public, indeed, between “hard” and“soft” denominations had been revealed. The potentialitiesof the “who” for the painting and the “who” in the paintinghave been distinguished. The pictorial essence of thepaintings had been refracted through the “spectacles” ofnominalist 8 expectations from the relation of the name ascontent of the paintings, name as identification-signature,i.e., verification of their authorship, and, indeed, our complex69življenju in nezmožnosti imetja enopomenskega sporočila, 8 Thierry de Duve, Pictorial8 Thierry de Duve, Pic-discursive (but also emotional) relations to the artistsNominalism / Ontorial Nominalism / Onideje ali parole tega dela. Vzpostavljene prekinitve medand their place in life, knowledge of life, and impossibilityMarcel Duchamp’s Passagefrom Painting to thesage from Painting to of conceiving a straightforward message, idea or motto forMarcel Duchamp’s Pas-simboličnim in imaginarnim redom „življenjskih oblik“Readymade, Universityof Minnesota Press,sity of Minnesota Press,the Readymade, Univer-umetnikov se kažejo kot nepremagljiva ovira, čepravthis work. Breaches between the symbolic and imaginaryso slike videti kot preproste repetitivne/minimalističnepredstavitve grafične/izpisane sledi, ki spominja na podpisimena Janez Janša.Minneapolis 1991.Minneapolis 1991. order of the artists’ “forms of life” appear as nonnegotiableobstacles, although the paintings look like simple repetitive/minimalistrepresentations of graphic/inscribed tracesresembling a signature of the name Janez Janša.Podpis ali signatura ni samo grafični ostanek – pisava(écriture), ki nas pripelje do odsotnega 9 izpisovalca. Nekdoje z njim zaznamoval svojo prihodnost. Dogaja se odlaganje(différAnce) individuumov s pisavo. S tem individuumpostane subjekt.9 Jacques Derrida, „Signaturadogodek kontekst“,v Aleš Pogačnik(ur.): Sodobna literarnateorija, Krtina, Ljubljana1995, str. 119–141.9 Jacques Derrida, “SignatureEvent Context”,in Margins of Philosophy,University Of ChicagoPress, Chicago 1985, pp.307–330.A signature or sign is not merely a graphic trace – writing(écriture) indicating an absent 9 scriptor. Somebody hasleft his mark for the future. What is at work is the deferring(différAnce) of an individual in writing. The individual thusbecomes a subject.

70 Janez Janša, Janez Janša in Žiga Kariž so postaviliizjemno zapleteno situacijo. Z drugimi besedami, slike spodpisi na tej razstavi niso sledi odsotnih subjektov, ki sota dela ustvarili, nasprotno, to so „poligoni“, na katerihso individuumi, ki so ustvarili ta slikarska dela, postalisubjekti v polju vseh zapletenih in večpomenskih intersubjektivnihodnosov med Emilom Hrvatinom, DavidejemGrassijem in Žigo Karižem oziroma Janezom Janšo,Janezom Janšo, Janezom Janšo in tistim Ivanom, tj. JanezomJanšo, ki je bil premier Republike Slovenije, ter drugihljudi v Republiki Sloveniji, ki slišijo na ime Ivan aliJanez Janša, oziroma Janezom Janšo, Janezom Janšo inŽigom Karižem do Janeza Janše, ki je tudi Emil Hrvatin,do Janeza Janše, ki je tudi Davide Grassi, do Žige Kariža,ki je bil Žiga Kariž, potem Janez Janša in končno znovaŽiga Kariž itd.Janez Janša, Janez Janša and Žiga Kariž have conceiveda quite complex situation. In other words, the signed paintingsfeaturing at this exhibition are not merely traces of theabsent subjects who created those artworks. They are rather“polygons” allowing for the individuals who created thepaintings to become subjects in the realm of all the complexand ambiguous intersubjective relations between EmilHrvatin, Davide Grassi and Žiga Kariž alias Janez Janša,Janez Janša, Janez Janša; between Ivan, i.e., Janez, Janšawho happened to be the Prime Minister of the Republic ofSlovenia, and other people in the country named Ivan orJanez Janša; or, perhaps, between Janez Janša, Janez Janšaand Žiga Kariž, and Janez Janša who is also Emil Hrvatin,Janez Janša who is also Davide Grassi, and Žiga Kariž whoused to be Žiga Kariž, then Janez Janša, and, finally, againŽiga Kariž, etc.71Ta zapleteni intersubjektivni zemljevid govori afektivnoin pomensko o „ready made deliriju“, v katerem sedogaja kriza modalitet identitete/imena in potencialnihstabilnosti možnih svetov. Simulirana kriza osebnegaimena se ujema z veliko globalno krizo neoliberalne ekonomije.Je to eksplicitno sporočilo teh umetniških del alipa je novi rebus, ki ga je treba rešiti; je morda nova pastvpisovanja in podpisovanja 10 , tj. izvajanja potencialnostijaza!? Janez Janša, Janez Janša in Žiga Kariž so odprlito polje težav in zdaj opazujejo, indeksirajo in testirajopotencialnosti kontradikcij in konfrontacij identifikacijev povsem različnih možnih svetovih.10 Giorgio Agamben,„Theory of Signatures“,The Signature of all Things– On Method, Zone Books,New York 2009, str. 33–80.10 Giorgio Agamben,“Theory of Signatures”, inThe Signature of all Things– On Method, Zone Books,New York 2009, pp. 33–80.In terms of signification, this complex intersubjectivemap affectively accounts for the “ready made delirium”accommodating the crisis of modalities of an identity/name and the potential stability of the possible worlds.This simulated crisis of the personal name concurs withthe grand global crisis of the neoliberal economy. Is thisthe explicit message of these artworks, or is it a new rebusto be solved? Is it, perhaps, a new trap of inscription andsigning, 10 i.e., conceiving, the potentiality of selfhood!?Janez Janša, Janez Janša and Janez Janša have raised thisissue, and now they observe, index and test the potentialitiesof contradictions and confrontations of identificationin utterly different possible worlds.Prevedel Veljko Njegovan.Translated by Irena Sentevska.

72DelaWorks

74 75Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 75, 77, 79Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 75, 77, 79

76 77

78 79

80 81Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 81, 83, 85Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 81, 83, 85

82 83

84 85

86 87Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 87, 89, 91Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 87, 89, 91

88 89

90 91

92 93Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 93, 95, 97Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 93, 95, 97

94 95

96 97

98 99Emil HrvatinJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 99, 101, 103Emil HrvatinJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 99, 101, 103

100 101

102 103

104 105Davide GrassiJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 105, 107, 109Davide GrassiJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 105, 107, 109

106 107

108 109

110 111Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 111, 113, 115Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 111, 113, 115

112 113

114 115

116 117Emil Hrvatin, Davide Grassi, Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 117, 119, 121Emil Hrvatin, Davide Grassi, Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 117, 119, 121

118 119

120 121

122 123Janez Janša, Janez Janša, Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptihAkril na platnu50 x 70 cmstr. 123, 125, 127Janez Janša, Janez Janša, Žiga KarižJanez Janša, Janez Janša, Janez Janša,Ljubljana, 2010TriptychAcrylic on canvas50 x 70 cmpp. 123, 125, 127

124 125

126 127

129

Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaPODPISwww.aksioma.org/signature24. september – 24. oktober 2010Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika,Ravne na Koroškem, SlovenijaJanez Janša, Janez Janša, Janez JanšaSIGNATUREwww.aksioma.org/signature24 September - 24 October 2010The Dr. Franc Sušnik Central Carinthian Library,Ravne na Koroškem, SloveniaRazstavaKurator: Marko KošanProdukcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, LjubljanaKoprodukcija: Koroška galerija likovnih umetnostiIzvršna producentka: Marcela OkretičVsa razstavljena dela je naslikal: Viktor BernikExhibitionCurator: Marko KošanProduced by: Aksioma - Institute for Contemporary Art, LjubljanaCo-produced by: Koroška Gallery of Fine ArtsExecutive producer: Marcela OkretičAll exhibited works painted by: Viktor BernikKnjigaIzdala: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana inKoroška galerija likovnih umetnostiZastopnika: Janez Janša in Marko KošanUredniki: Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaBesedila: Miško Šuvaković, Petja GrafenauerPrevodi: Veljko Njegovan, Polona Petek, Irena SentevskaLektoriranje: Jana Renée Wilcoxen, Nataša SimončičReprodukcije del: Tomo JeseničnikZ dovoljenjem: Aksioma in Koroška galerija likovnih umetnostiGrafično oblikovanje: studiobotasTisk: Stane Peklaj, s. p.Naklada: 600 izvodovNatisnjeno v EU.Ljubljana, september 2010© Avtorji prispevkov, Koroška galerija likovnih umetnosti, AksiomaProjekt so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Slovenj GradecKoroška galerija likovnih umetnosti, Glavni trg 24,2380 Slovenj Gradec, Slovenija, tel.: +386 2 8822 131,fax:+386 2 8822 130, galerija@glu-sg.si, www.glu-sg.siAksioma – Zavod za sodobne umetnosti, LjubljanaNeubergerjeva ulica 25, 1000 Ljubljana, Slovenija,tel. +386 591 90876, fax. +386 591 90877,aksioma@aksioma.org, www.aksioma.orgBookPublished by: Aksioma - Institute for Contemporary Art, Ljubljanaand Koroška Gallery of Fine ArtsRepresented by: Janez Janša and Marko KošanEdited by: Janez Janša, Janez Janša, Janez JanšaTexts: Miško Šuvaković, Petja GrafenauerTranslations: Veljko Njegovan, Polona Petek, Irena SentevskaProofreading: Jana Renée Wilcoxen, Nataša SimončičReproductions by: Tomo JeseničnikCourtesy: Aksioma and Koroška Gallery of Fine ArtsGraphic design: studiobotasPrinted by: Stane Peklaj, s. p.Print run: 600 copiesPrinted in the EU.Ljubljana, September 2010© Contributors, Koroška Gallery of Fine Arts, AksiomaSupported by: the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, theMunicipality of Ljubljana and the Municipality of Slovenj GradecKoroška Gallery of Fine Arts, Glavni trg 24, SI-2380Slovenj Gradec, Slovenia, tel.: +386 2 8822 131,fax:+386 2 8822 130, galerija@glu-sg.si, www.glu-sg.siAksioma - Institute for Contemporary Art, LjubljanaNeubergerjeva 25, SI-1000 Ljubljana, Slovenia,tel. +386 591 90876, fax. +386 591 90877,aksioma@aksioma.org, www.aksioma.org

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana7.038.54JANŠA, Janez, 1964-Podpis = Signature / Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša ;[besedila Miško Šuvaković, Petja Grafenauer ; prevodi VeljkoNjegovan, Polona Petek, Irena Sentevska]. - Ljubljana : Aksioma -Zavod za sodobne umetnosti = Aksioma - Institute for ContemporaryArt ; Slovenj Gradec : Koroška galerija likovnih umetnosti =Koroška Gallery of Fine Arts, 2010ISBN 978-961-92192-1-8 (Aksioma)1. Janša, Janez, 1970- 2. Janša, Janez, 1973-252465920