Letno poročilo 2009.pdf - UniCredit Banka Slovenija dd

Predstavitev BankeNagovor predsednika upraveKljub bistveno spremenjenim inoteženim pogojem poslovanja jeUniCredit Banka Slovenija d.d.,v primerjavi z ostalimi finanËnimiposredniki, zadovoljna z doseženimirezultati.Spoštovane dame in gospodje, cenjeni poslovni partnerji!Dogajanje na domaËem kot tudi na svetovnem trgu je v letu 2009zaznamovala gospodarska kriza, ki je bistveno spremenila pogojegospodarjenja in imela moËan vpliv na dosežene rezultate. »e jebila v letu 2008 pomembna skrb posveËena visoki inflaciji in njenimvplivom na našo konkurenËnost na tujih trgih, je preteklo leto najboljzaznamoval velik padec stopnje rasti bruto družbenega proizvoda(BDP), ki je zanihala s 3,5 odstotka leta 2008 na -7 odstotkov v letu2009.Kje tiËijo kljuËni vzroki za takšen padec gospodarske rasti, rastoËobrezposelnost, visok proraËunski primanjkljaj in manjšo domaËopotrošnjo?• Slovensko gospodarstvo je zaradi svoje odprtosti v veliki meriodvisno od tujih trgov (predvsem tistih znotraj EU kot tudi odposameznih hitro rastoËih gospodarstev). Povpraševanje na tehtrgih se je bistveno skrËilo, kar je botrovalo padcu slovenskegaizvoza za približno 20 odstotkov in hkrati padcu uvoza za veË kot23 odstotkov. PoslediËno je Slovenija zabeležila izravnan saldoplaËilne bilance, kar je pomemben dosežek, Ëe se le-ta primerjaz letom poprej, ko je bil dosežen primanjkljaj na ravni približno 6odstotkov BDP.• Zelo globok padec (za veË kot 20 odstotkov) beležijo naložbev osnovna sredstva, ki so v zadnjih letih dosegale celo veËkot 30 odstotkov BDP in so bile ››generator« rasti slovenskegagospodarstva ter hkrati garant za visoko stopnjo zaposlenosti.Ob tej ugotovitvi moramo dodati, da je bila tako domaËa kot tudituja kreditna podpora naložbam na zelo visoki ravni. Z drugimibesedami, kreditna rast domaËega banËnega sistema na letniosnovi v višini 38 odstotkov je doživela vrhunec v letu 2007,vendar je še v letu 2008 presegala 20 odstotkov, medtem ko je vlanskem letu veË ali manj zastala. Prav v tem dejstvu se slovenskogospodarstvo bistveno razlikuje od konkurenËnih držav, v katerihni bilo tako intenzivne kreditne rasti, Ëeprav je bila grosso modopovsod bistveno veËja od naËrtovane, vkljuËno v starih ËlanicahEvropske monetarne unije. Želimo poudariti, da so konkurenËnagospodarstva približno enako odprta za mednarodno menjavo kotslovensko, pa kljub temu niso doživela tolikšnega padca BDP kottudi ne same mednarodne menjave. Visoka kreditna rast, ki jo jeSlovenija beležila vse od vstopa v EU leta 2004, je po eni stranibotrovala hitri rasti razliËnih naložb, vzporedno pa je vplivala tudina veËje domaËe povpraševanje in bistveno višjo cenovno rastnasproti ostalim Ëlanicam Evropske monetarne unije.• V takih razmerah se je priËelo krËiti tudi domaËe povpraševanje, kibeleži veË kot 4-odstotni padec, medtem ko je le javna potrošnjazabeležila rast, in sicer 3,2-odstotno. 2009 Letno poroËilo · UniCredit Bank