RaËunovodski izkaziPovzetek raËunovodskih usmeritevc) FinanËne naložbe v posesti do zapadlosti v plaËiloFinanËne naložbe v posesti do zapadlosti v plaËilo so neizpeljanafinanËna sredstva z doloËenimi ali doloËljivimi plaËili in doloËenozapadlostjo v plaËilo, ki jih <strong>Banka</strong> nedvoumno namerava in zmoreposedovati do zapadlosti.FinanËne naložbe v posesti do zapadlosti v plaËilo se izkazujejo poodplaËni vrednosti.<strong>Banka</strong> na datum vsakega poroËanja oceni, ali obstaja kakšnoznamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. »e obstaja kakršnokolitako znamenje, oceni nadomestljivo vrednost sredstva.d) Za prodajo razpoložljiva finanËna sredstvaZa prodajo razpoložljiva finanËna sredstva so tista neizpeljanafinanËna sredstva, ki so oznaËena kot razpoložljiva za prodajo ali paniso uvršËena kot posojila in terjatve, finanËne naložbe v posesti dozapadlosti v plaËilo ali finanËna sredstva po pošteni vrednosti skoziposlovni izid. Ta portfelj vkljuËuje lastniške in dolžniške vrednostnepapirje.Po prvotnem izkazovanju se za prodajo razpoložljiva finanËna sredstvaizmerijo po njihovih poštenih vrednostih. Za slovenski trg dolžniškihvrednostnih papirjev je znaËilna slaba likvidnost in majhne izdanekoliËine, zato tržna vrednost na borzi ne odraža vedno poštenevrednosti dolžniških vrednostnih papirjev. V tem primeru <strong>Banka</strong>ugotavlja pošteno vrednost dolžniških vrednostnih papirjev z metodovrednotenja preko modela, kjer pri doloËitvi cene upošteva krivuljoobrestne zamenjave in premijo za kreditno tveganje za doloËendolžniški vrednostni papir. Premija za kreditno tveganje se doloËi spomoËjo primerljivih obveznic z enako zapadlostjo. Poštena vrednostlastniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, pa z uporaboustreznih razmerij teËaj/donos ali teËaj/denarni tok, prilagojenih tako,da odražajo specifiËne okolišËine izdajatelja.DobiËek ali izguba pri finanËnem sredstvu, ki je na razpolago zaprodajo, se pripozna neposredno v kapitalu prek izkaza gibanjakapitala, razen izgub zaradi oslabitve in deviznih dobiËkov in izgub,dokler se za finanËno sredstvo ne odpravi pripoznanja in tedaj je prejpripoznani nabrani dobiËek ali izguba pripoznan/a v poslovnem izidu.Obresti, izraËunane po metodi veljavnih obresti, se obraËunavajodnevno in se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalskiinstrument, ki je na razpolago za prodajo, se pripoznajo v poslovnemizidu, ko je uveljavljena pravica Banke do plaËila.IZPELJANI FINAN»NI INSTRUMENTIV svojem rednem poslovanju <strong>Banka</strong> sklepa posle z izpeljanimifinanËnimi instrumenti, ki predstavljajo majhno zaËetno naložbov primerjavi z nazivno vrednostjo pogodbe. Uporabljani izpeljanifinanËni instrumenti vkljuËujejo obrestne, valutne in blagovneterminske pogodbe (forward), zamenjave (swap) in opcije (option).<strong>Banka</strong> uporablja te finanËne instrumente za varovanje pred obrestnimin valutnim tveganjem, s katerima se sreËuje pri svojem poslovanjuna finanËnih trgih, aktivno odpira svoje pozicije ter jih prodajastrankam.Izpeljani finanËni instrumenti se v bilanci stanja na zaËetku pripoznajopo odplaËni vrednosti in se pozneje izmerijo po pošteni vrednosti.Poštene vrednosti so doloËene na podlagi objavljenih cen nadelujoËem trgu, z uporabo modelov diskontiranih denarnih tokov aliuporabo modelov za opcijsko vrednotenje, odvisno od posameznegaizpeljanega finanËnega instrumenta. Spremembe poštene vrednostiizpeljanih finanËnih instrumentov, ki ne predstavljajo instrumentov zavarovanje pred tveganjem, se izkazujejo v postavki ››DobiËek in izgubafinanËnih sredstev in obveznosti, ki so v posesti za trgovanje«.Vse izvedene finanËne instrumente se izkazuje kot sredstva, Ëeje njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, Ëe je tanegativna.INSTRUMENTI ZA VAROVANJE PRED TVEGANJEMa) Varovanje poštene vrednosti pred tveganjemV letu 2009 <strong>Banka</strong> ni izvajala varovanja poštene vrednosti predtveganjem.b) Varovanje denarnih tokov pred tveganjemV skladu z MSRP varovanje denarnih tokov služi varovanju prednegotovimi (variabilnimi) denarnimi tokovi v prihodnje. S temnamenom so obrestni denarni tokovi varovanih postavk in povezaniizvedeni instrumenti, ki so oznaËeni kot instrumenti varovanjapred tveganjem, projicirani v prihodnost (predvidene transakcije).Varovanje se nanaša na izpostavljenost variabilnosti denarnih tokov,ki so povezani s pripoznanimi sredstvi ali pripoznanimi obveznostmido virov sredstev ali pa z naËrtovano oz. predvideno transakcijo(ali posameznimi deli teh treh), kar bo vplivalo na Ëisti dobiËek.Instrument varovanja je pripoznan po pošteni vrednosti.Varovane postavke so obrestni denarni tokovi (predvidene transakcije)transakcij, ki so v ozadju. Pri slednjih gre lahko za transakcije sstrankami ali z vrednostnimi papirji, na strani sredstev ali obveznostiv bilanci stanja, pri katerih je obrestna mera obËutljiva na tržnespremembe. Instrumenti varovanja so katerikoli izvedeni finanËniinstrumenti, ki lahko varujejo pred izpostavljenostjo variabilnostirelevantnih denarnih tokov.Spremembe poštene vrednosti so razdeljene na uËinkoviti del, kiga je mogoËe pripisati varovanju, in na neuËinkoviti del, ki ga nimogoËe pripisati varovanju. Varovanje šteje kot uËinkovito, Ëe so zavsako Ëasovno obdobje neto denarni tokovi, povezani z instrumentivarovanja, nižji ali enaki denarnim tokovom pred tveganjem varovanepostavke (postavk). UËinkoviti deli so pripoznani neposredno vkapitalu (Presežek iz prevrednotenja, varovanje denarnih tokov).NeuËinkoviti del dobiËka ali izgube na instrumentu varovanja je62 2009 <strong>Letno</strong> poroËilo · <strong>UniCredit</strong> Bank
pripoznan v izkazu poslovnega izida. Da bi se izognili neuËinkovitosti,se pripravljajo projekcije, predvsem za limite in morebitne vzrokeneuËinkvitosti. O<strong>dd</strong>elek za tržna tveganja konec vsakega mesecaizvede preskus uËinkovitosti.<strong>Banka</strong> se poslužuje varovanja denarnih tokov za upravljanje s tveganjiobrestnih mer na agregirani osnovi. Izvedeni finanËni instrumenti sene povezujejo s posameznimi transakcijami.OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (NEPREMI»NINE,NAPRAVE IN OPREMA) IN NEOPREDMETENA DOLGORO»NASREDSTVAOpredmetena osnovna in neopredmetena dolgoroËna sredstva sepripoznajo po nabavni vrednosti. <strong>Banka</strong> je za merjenje po pripoznanjuizbrala model nabavne vrednosti, kar pomeni, da nabavno vrednostzmanjša za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradioslabitve.Amortizacija se izraËuna z uporabo metode enakomernega Ëasovnegaamortiziranja. ZemljišËa in sredstva v izgradnji se ne amortizirajo.Dobe koristnosti sredstev so razkrite v naslednji tabeli:31. 12. 2009 31. 12. 2008Vlaganje v tuje objekte 10 let 10 letRaËunalniška oprema 4 leta 4 letaPohištvo, naprave in motornavozilaNeopredmetena osnovnasredstva - programska oprema4-10 let 4-10 let5 let 5 letDoba koristnosti sredstev se redno preverja ter po potrebi prilagodiamortizacijska doba.Vlaganja v zakupljene objekte/sredstva se amortizirajo v dobi, ki jekrajša, pri Ëemer se primerjata doba njihove uporabe in preostaladoba njihovega zakupa na podlagi metode enakomernega Ëasovnegaamortiziranja.Popravila in obnove manjšega obsega se izkažejo v izkazuposlovnega izida.<strong>Banka</strong> obËasno preverja vrednost svojih opredmetenih osnovnih inneopredmetenih dolgoroËnih sredstev, da bi prepoznala, ali utegnejobiti oslabljena. Kadar in zgolj kadar je nadomestljiva vrednostsredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, <strong>Banka</strong> zmanjšaknjigovodsko vrednost na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšnozmanjšanje je izguba zaradi oslabitve.Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva se takoj pripozna kotprihodek v izkazu poslovnega izida.Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega sredstva seodpravi ob odtujitvi ali Ëe od njegove uporabe ali odtujitve ni veËpriËakovati prihodnjih gospodarskih koristi. DobiËki ali izgube, kiizhajajo iz odprave pripoznanja sredstva, se vkljuËijo v poslovni izid,ko se pripoznanje sredstva odpravi. DobiËki ali izgube, ki izhajajo izodprave pripoznanja posameznega sredstva, se izraËunajo na podlagirazlike med Ëistim donosom ob odtujitvi, Ëe obstaja, in knjigovodskovrednostjo sredstva.DRUGA SREDSTVADruga sredstva sestavljajo Ëasovne razmejitve, provizije in drugasredstva, ki niso izkazana v drugih postavkah.FINAN»NE OBVEZNOSTI<strong>Banka</strong> pripozna finanËne obveznosti po pošteni vrednosti. PozaËetnem pripoznanju jih izmeri po odplaËni vrednosti z uporabometode veljavnih obresti.<strong>Banka</strong> doslej še ni pripoznala finanËnih obveznosti po poštenivrednosti skozi poslovni izid.Postavka ››FinanËne obveznosti, namenjene trgovanju« izkazujenegativno tržno vrednost izpeljanih finanËnih instrumentov.REZERVACIJERezervacija se pripozna, Ëe ima <strong>Banka</strong> zaradi preteklega dogodkasedanjo obvezo, Ëe je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potrebendotok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi, in Ëe je mogoËezanesljivo oceniti znesek obveze. Rezervacije se oblikujejo za:• potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilanËnihpostavk;• jubilejne nagrade in odpravnine;• potencialne izgube v zvezi s pravdnimi spori, v katerih je <strong>Banka</strong>udeležena oziroma obstaja nevarnost, da bo udeležena;• druge dogodke, za katere je zelo verjetno, da bo banka utrpela odlivfinanËnih sredstevIZKAZ FINAN»NEGA IZIDA (FINAN»NIH TOKOV)Pri poroËanju o finanËnih tokovih so denarna sredstva opredeljenakot denar v blagajni in na transakcijskih raËunih pri bankah, vkljuËnoz obveznimi rezervami pri Banki Slovenije. Denarni ustrezniki soopredeljeni kot kratkoroËne hitro unovËljive naložbe, ki so takojpretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganjespremembe vrednosti nepomembno.UGODNOSTI ZAPOSLENIH<strong>Banka</strong> svojim zaposlenim izplaËuje jubilejne nagrade in odpravnineob upokojitvi. Zaposleni so upraviËeni do jubilejnih nagrad, Ëe sov Banki neprekinjeno zaposleni doloËeno Ëasovno obdobje. Doodpravnin so upraviËeni tisti zaposleni, ki se upokojijo in so bili predtem v Banki zaposleni doloËeno minimalno Ëasovno obdobje.Sedanjo vrednost obvez za izplaËilo jubilejnih nagrad in odpravninje izraËunal za to usposobljen aktuar z uporabo metode predvidene<strong>UniCredit</strong> Bank · 2009 <strong>Letno</strong> poroËilo63