11.07.2015 Views

Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

44 ŠOLSKO POLJE LETNIK <strong>XX</strong> ŠTEVILKA 5/6diferencialnim pozicijam, če so artikulirane v diskurzu, pa moment. Elementje vsaka razlika, ki ni diskurzivno artikulirana v smislu, da ta element še nimadiferencialne pozicije v diskurzivni totalnosti, ko pa jo pridobi, postanemoment (Laclau in Mouffe, 1987, 88–9).[15] Če logiko apliciramo na Laclaujev pojem političnega, potem je zanj terennedoločljivosti (torej manjko v strukturi) posledica destrukturiranegadružbenega polja, ki nastane zaradi dislokacije v strukturi. Torej polja, vkaterem je nastal dvom o neki politični logiki. Potemtakem je odločitev v tehokoliščinah nedoločenosti povsem politično dejanje.[16] Kar pomeni, da je ne določa neko zunanje pravilo, temveč odločitev izumipravilo samo.[17] Kar pomeni, da v trenutku odločitve avtomatično izključi ostale alternative.[18] Tako imamo na eni strani svobodo, ki ni moja svoboda, temveč je svobodastrukture, ki me je konstituirala kot subjekt. Na drugi strani pa je svoboda,ki je moja svoboda, tista, ki se izogne tako pastem spinozovske svobode,reducirane na zavest nujnosti, kakor sartrovske svobode človeka, ki izbira,ko nima več nobenega razloga za izbiro, lahko je svoboda strukturnenapake – to je dislokacije. Toda v tem primeru dvoumnost dislokacije okužisvobodo samo. Svoboda osvobaja in zasužnjuje, je radostna in travmatična,rešilna in pogubna (Laclau, 2007, 25).[19] Če totalizacijsko instanco iščemo v Foucaultovi misli, potem se moramooddaljiti od njegove arheologije in se osredotočiti na genealoško obdobje,ko se Foucault oddalji od prej opisanega pojmovanja izjave kot temeljneenote diskurza in analize epistem ter uvede pojem dispozitiva. V svojemarheološkem obdobju, v Redu stvari ter v Arheologiji vednosti, Foucaultgovori o epistemah, vednosti in diskurzivnih formacijah, kasneje,v genealoškem obdobju, pa o dispozitivu, ki je zanj v svojem bistvustrateški, saj predpostavlja, da deluje na način manipuliranja z razmerji sil.Dispozitiv se vpisuje v igro oblasti in je veliko splošnejši od episteme, jespecifično diskurzivni dispozitiv za razliko od dispozitiva, ki je diskurzivniin nediskurzivni, z dosti bolj heterogenimi elementi. Z uvedbo dispozitivaželi Foucault torej stopiti onstran diskurza (Foucault, 1991a, 79).LiteraturaAgamben, G. (2005). Kar ostaja od Auschwitza: arhiv in priča. Ljubljana: ZaložbaZRC.Brown, B. in Cousins, M. (1980). The Linguistic Fault: the Case of Foucault's Archaeology.Economy and Society 9, 3, 251–278.Chouliaraki, L. in Fairclough, N. (1999). Discourse in Late Modernity: RethinkingCritical Discourse Analysis. Edinburgh: Edinburgh University Press.Critchley, S. (1995). On Derrida's Spectres of Marx. Philosophy and Social Criticism21, 3, 1–30.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!