Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

30 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 5/6nima ga tudi, katere druge forme izjavljanja posamezna izjava izključuje.»Opis dogodkov diskurza postavlja /.../ vprašanje, kako pride do tega, dase pojavi takšna izjava in da se na njenem mestu ne pojavi nobena druga?«(Foucault, 2001, 31.) Tako kot na diskurz je tudi na izjavo treba gledati kotna dogodek in jo obravnavati v skladu z njenim zgodovinskim trenutkom.Izjava je kot dogodek edinstvena. Vselej pa odprta za ponavljanje, transformiranje,reaktiviranje (Foucault, 2001, 32). Razlikovati jo je treba od propozicije,kot jo razume moderna analitična filozofija, kot tudi od izjave v smislugovornih dejanj in stavka, kot ju definira filozofija jezika (gl. Deleuze, 2000,7). Foucault se oddalji od trditve, da je izjava izključno jezikovna enota. Izjavaje zanj relacijska entiteta, ki se mora nanašati na sosednja polja ali drugeizjave. Nobena izjava ni nerelacijska, vedno je v implicitnem ali eksplicitnemodnosu do neke druge izjave, pri čemer jo tudi reaktualizira. Foucault seosredotoča na tista jezikovna dejanja, ki so lahko vzvod za reproduciranjeoblastnih razmerij. 5 Izjava zato ne »visi v zraku«, temveč pripada diskurzivniformaciji, ki definira tudi njeno regularnost (Foucault, 2001, 127). 6Diskurzivne formacije so tiste, ki po Foucaultu opisujejo odnose medizjavami. Za poskus opisa odnosov med izjavami Foucault (2001) zavrača štirihipoteze o načelu poenotenja diskurzivne formacije: referenco na isti objekt,skupen način produkcije izjav, stalnost pojmov in referenco na skupno temo(gl. Foucault, 1991a, 36–42). Za Foucaulta je razpršitev načelo enotnosti, če vnjej vladajo pravila formacije oz. kompleksni eksistenčni pogoji razpršenihizjav. Za določanje razpršitve je treba določiti referenčno točko, glede na katerolahko elemente mislimo kot razpršene. Pri Foucaultu lahko govorimo orazpršitvi edino glede na tip odsotne enotnosti, konstruirane okrog skupnegaobjekta, stila, konceptov in teme (Laclau in Mouffe, 1987, 89).Posledica prikazanega razmisleka je, da bi morala arheološka analizapravzaprav opisovati sisteme razpršitve. Da bi zaznali spremembo danediskurzivne formacije, Foucault (1991b, 56–7) meni, da moramo prepoznatispremembe, ki vplivajo na objekt diskurzivne formacije, na njeneoperacije, pojme in teoretske možnosti. Prepoznati moramo tudi spremembe,ki zadevajo diskurzivne formacije, torej premik meja, ki definirajopolje objektov; novo pozicijo in vlogo, ki jo zaseda govoreči subjekt vdiskurzu; nov način delovanja jezika v odnosu do objektov ter nov načinlokalizacije in kroženja diskurza v družbi. Nenazadnje moramo biti pozornina spremembe, ki hkratno vplivajo na diskurzivne formacije. Opredelitevdiskurzivne formacije 7 se torej glasi:/V/ primeru, ko bi lahko med določenim številom izjav opisali podoben sistemdisperzije, v primeru, ko bi med objekti, tipi izjavljanja, pojmi in tematskimi izbirami