Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOPADANJE DIHOTOMIJE MED ...27vljamo, da je struktura vedno necela in nezmožna dokončne totalizacije.Zato bomo razpravo umestili na razpotje med arheologijo Foucaulta, prikaterem bomo obravnavali njegov sistem razpršitve izjav v diskurzivniformaciji kot (nez)možnosti razmejitve diskurzov in njihove totalizacijev dani strukturi, in Laclaua, pri katerem bomo izpostavili pojem praznegaoznačevalca kot elementa totalizacije diskurzivnega polja. Da bi lahkoopredelili razliko med obema pristopoma, moramo najprej pokazati, kakoFoucault in Laclau, vsak na svoj specifičen način, razumeta diskurz.Foucaultova dihotomija diskurzivno vs. zunajdiskurzivnoMedtem ko sta strukturalizem in poststrukturalizem, ki pripeljeta do laclauovskegavseobsegajočega pojmovanja diskurza, izhajala iz logike znaka innjegovega prevrata od trenutka dalje, ko niso izpolnjeni pogoji popolnegazaprtja strukture, je Foucaultovo izhodišče drugostopenjska fenomenologija,ki skuša izolirati totalnosti, v katerih poteka produkcija vsakršnega pomena.Klasična fenomenologija se je osredotočala na pomene trditev, tako da je voklepaj postavila svojo referenco na katerokoli zunanjo realnost. Foucault nadaljujetako, da pokaže, da pomen sam po sebi predpostavlja pogoje produkcije,ki jih ne moremo reducirati le na njihov pomen. Ta skoraj transcendentalnikorak pelje k izolaciji segmenta fenomenov, ki jim Foucault pravi diskurz.Osnovni cilj njegove arheološke analize je ugotoviti, kaj konstituira enotnostin načela koherence neke diskurzivne formacije (Laclau, 1993, 434).Pri tem je za foucaultovske pristope značilno, da diskurz pojmujejo tako,da ločijo med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim. Pri Foucaultu samem pa jepojmovanje diskurzivnega in zunajdiskurzivnega dokaj nedorečeno in vezanopredvsem na obdobje njegovega pisanja. Predvsem v arheološkem obdobjudiskurze definira kot avtonomne sisteme pravil, ki oblikujejo objekte, pojme,subjekte in strategije tako, da upravljajo s produkcijo znanstvenih trditev.Diskurzi se analitično razlikujejo od praks, institucij in tehnik. V tem smislu sediskurzi nanašajo na zunajdiskurzivne prakse in procese, kot so ekonomskein politične spremembe (Howarth, 2000, 48–9). Zato v arheološkem obdobjuopisuje predvsem pravila formacije, ki strukturirajo diskurz. Pri njem zunajdiskurzivnidejavniki vzdržujejo in obdajajo diskurzivne. Ko Foucault razlaga,kaj naj bi bila naloga njegove »arheološke metode«, zapiše, da »/a/rheologijaprikaže tudi razmerja med diskurzivnimi formacijami in nediskurzivnimi področji(institucijami, političnimi dogodki, ekonomskimi praksami in procesi)«(Foucault, 2001, 174). Posledično gre razumeti, da zunajdiskurzivni dejavnikivplivajo na oblikovanje diskurzov. Po nekaterih interpretacijah mu prav ta od-