Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

26 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 5/612–25) jih za razliko od prve kritične usmeritve umešča med nekritične.Čeprav sta usmeritvi različni, ju vendar ne gre pojmovati kot nasprotujočisi in nezdružljivi; delitev je v dokajšnji meri zgolj analitična.V pričujočem prispevku nas bodo zanimali predvsem pristopi, ki v velikimeri sledijo prvi usmeritvi, torej francoski teoretski tradiciji. V nadaljevanjubomo tako orisali področje teorij diskurza, pri čemer bomo za osnovnikriterij razlikovanja med teorijami in analizami diskurza uporabili njihovorazumevanje dihotomije med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim. Zanimalnas bo predvsem pristop, ki ohranja razlikovanje med diskurzivnimi in zunajdiskurzivnimielementi, pri čemer ima zunajdiskurzivno primat nad diskurzivnim,in pristop, ki omenjeno dihotomijo ukinja ter se zavzema za boljtranscendentalno pojmovanje diskurza. V slednjem primeru neskončno diskurzivnopolje določa diskurzivnost vseh objektov v njem, hkrati pa vsakemudanemu konkretnemu diskurzu onemogoča končno prešitje, kar pomeni,da mu onemogoča dokončno fiksacijo pomena v danem diskurzivnempolju (gl. Laclau 2007). Za poudarjanje te delitve je primarno razumevanjeontološke in ontične 1 razsežnosti diskurza. Gre za delitev med diskurzivnimpoljem kot ontološkim pojmovanjem, ki ga najdemo v drugem pristopu(predvsem pri Laclauovi esseški šoli), in ontičnim, torej »konkretnimi diskurzi«,s katerimi se skušajo na različne načine ukvarjati predvsem pristopi,ki pri razumevanju diskurza hkrati izhajajo iz Foucaulta in iz Laclaua, pri tempa sklicevanje na obe teoriji diskurza privede do protislovij. To je predvsemočitno pri šoli, imenovani kritična analiza diskurza (gl. Fairclough 1992, Chouliarakiin Fairclough 1999, Fairclough 2003). 2 Vprašanje je pomembno, kerna področju teorij in analiz diskurza do neke mere še vedno ni povsem jasnarazlika med jezikovnim in zunajjezikovnim ter med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim,iz česar izhajajo številne nejasnosti pri opredelitvi diskurza, takona ravni ontološkega kot tudi na ravni ontičnega ali empiričnega. To bo našorazpravo vodilo predvsem k dvema vprašanjema.Najprej nas bo zanimalo vprašanje odnosa med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim,za katerega bi lahko dejali, da ustreza lacanovski delitvimed realnostjo in realnim. Realnost namreč ustreza diskurzivno konstruiranimidentitetam objektov, realno pa ostaja tisto, česar ne moremo artikulirativ diskurzu. Lahko bi tudi dejali, da diskurzivnemu polju ustrezalacanovsko simbolno. Ker se naša razprava ukvarja z diskurzi, ki obravnavajosimbolno oz. diskurzivno polje, nas to vodi k drugemu vprašanju.In sicer: na kakšen način lahko analitično ugotavljamo, kako se diskurzispreminjajo in fiksirajo, ter kako določiti meje konkretnih diskurzov, torejtistih, ki v diskurzivnem polju predstavljajo ontično raven, če predposta-