Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TERZAPOPADANJE DIHOTOMIJE MEDDISKURZIVNIM IN ZUNAJDISKURZIVNIMAndreja VezovnikUvodV dvajsetem stoletju smo bili v družboslovju in humanistiki nedvomno pričaponovnemu zanimanju za jezik. Rorty (1992) temu pravi »jezikovni obrat«in meni, da pojav vključuje širok nabor vplivov klasičnih jezikovnih analiz,kakršne so Wittgensteinova in Austinova, kot tudi prispevke avtorjev iz fenomenološketradicije, npr. Husserla in Heideggra. Od šestdesetih dalje pao pojavu navadno govorimo tudi kot o diskurzivnem obratu, saj je pojem»jezik« od izida Foucaultove Arheologije vednosti bolj ali manj zamenjal pojem»diskurz« kot širša pomenska razsežnost jezika. Sodobne teorije in analizediskurza zajemajo vrsto interdisciplinarnih pristopov, ki jim je bolj alimanj skupna preliminarna definicija diskurza: »/D/iskurz je specifičen načinsporočanja o svetu ali razumevanja sveta oz. enega izmed njegovih vidikov«(Jørgensen in Phillips, 2002, 1). Diskurz pa, ožje gledano, pomeni tudi »rabojezika v odnosu do družbenih, političnih in kulturnih oblik – diskurz je jezik,ki odraža družbeni red, ter hkrati jezik, ki oblikuje družbeni red in posameznikovointerakcijo z okoljem« (Jaworski in Coupland, 1999, 3).Znotraj raznolikih teoretskih tradicij, ki so vplivale na razvoj diskurzivnihteorij, v grobem razlikujemo dve usmeritvi. Prva izhaja iz francosketeoretske tradicije in so jo prevzeli predvsem avtorji, ki se posvečajo kategorijamidentitete, subjekta, družbenih sprememb in oblasti. Nekateri se vzvezi z razumevanjem identitete in subjektivnosti navezujejo tudi na psihoanalitičnepojme. Druga skupina pristopov pa izhaja pretežno iz analitičnefilozofije in se osredotoča na performativne značilnosti jezika. Posveča setorej načinom, kako se konstituirajo mnenja, njihovi učinki na govorca in/ali pisca ter na vprašanje, katere retorične tehnike uporabljajo posameznikiv komuniciranju. Ta usmeritev se uporablja predvsem v etnometodologiji,v teoriji govornih dejanj ter v analizi konverzacije. Fairclough (1992,ŠOLSKO POLJE LETNIK XX (2009) ŠTEVILKA 5/6 str. 25-46