Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

160 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 5/6kritično refleksijo narave diskurza v procesu analize kakor tudi metodoloških vprašanjin problemov. V študiji opisujemo ozadje, v okviru katerega se je lahko uveljavil tovrstnipaternalistični in avtoritarni diskurz, prav tako osvetljujemo najbolj izstopajoče ideologije,ki jih je mogoče zaslediti v tekstih.Ključne besede: kritična analiza diskurza, vsebinska analiza, Urad visokega predstavnikamednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, diskurz, politična komunikacijaTHE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTHORITY- CONTENT CHARACTERISTICSOF THE DISCOURSE OF THE OFFICE OF THE HIGH REPRESENTATIVE IN BOSNIAAND HERZEGOVINADanijela MajstorovićThis paper presents an effort to show some characteristics of the Office of the High Representative’srhetoric in Bosnia and Herzegovina between 1996-2005. The study providesa model for a possible triangulated critical discourse analysis of the selected corpus (pressreleases) by combining contextualization from an international relations perspective,postcolonial theory, content analysis, corpus linguistics and textual analysis critically reflectingthe nature of the discourse under analysis, and main methodological issues andconcerns. It describes the background in which such a paternalistic and authoritariandiscourse was possible but also points out at the salient ideologies located in the texts.Key words: critical discourse analysis, content analysis, Office of the High Representative,Bosnia and Herzegovina, theme, discourse, political communication‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA ZAHODA IN VZHODAPrimož KrašovecEvropa je postala na svojem teritoriju prevladujoč politični koncept šele z agitacijskimidiskurzi, ki so spremljali njeno združevanje v Evropsko unijo na začetku devetdesetih letdvajsetega stoletja. Pred tem, v času njene “razdruženosti”, je to mesto prevladujočegapolitičnega koncepta, ki je določal razumevanje in zamišljanje evropskega političnegaprostora, zasedala delitev na (z nekaj napakami) demokratični Zahod in socialističniVzhod. V razvoju koncepta Evrope po ponovni združitvi Nemčije in ostalih procesih evropskeintegracije – ki je vključevala tudi integracijo prej heterogenih evropskih političnihdiskurzov v enoten diskurz nove, združene Evrope z ukinitvijo revolucionarnih diskurzov,ki so ta prostor prej delili na dvoje – ima leto ‘68 posebno vlogo, saj so množične vstajehkrati problematizirale tako zahodno kot vzhodno obliko družbeno-politično ureditvetedanje Evrope. V tej krizi se je Evropa pokazala kot dedinja skupnega antifašističnegaboja zaveznikov in kot potencialni prostor razvoja demokratičnega socializma kot družbeprihodnosti. Danes, v času integrirane Evrope, se politična zgodovina Evrope v drugipolovici dvajsetega stoletja pogosto prikazuje kot boj in končni triumf svobodnega svetanad socialističnim “totalitarizmom”. Namen naše analize je pokazati, da je bila političnadinamika tega časa veliko bolj kompleksna.Ključne besede: Evropa, Zahod, Vzhod, socializem, demokracija