Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA ZAHODA IN VZHODA153tako demokratičnega kapitalizma kot avtoritarnega socializma ter iz novihoblik dominacije in nasilja, kar obe krizi prinašata.Opombe[1] Metodologija vsebuje pregledovanje tako časopisnih člankov kot vizualnegagradiva (fotografije, karikature) in prostorske semiotike (koliko prostora jenamenjenega čemu, kaj je na prvi strani itn.) v poročanju Dela in Dnevnika onekaterih prelomnih, kriznih dogodkih v Evropi v zadnjih petdesetih letih.[2] Bila je alternativa na način, kot ga je formulirala Rosa Luxemburg (1977: 827):»Prihodnost človeštva bo socializem ali barbarstvo«.[3] Podkrepljeni tudi s Sartrovo intelektualno in moralno avtoriteto:»Prihodnost more biti le socializem, povezan z demokracijo. Omenil je tudisamoupravljanje kot izhod iz sedanjega položaja /.../« (Delo, 22. 5. 1968: 1.)[4] »CGT in KPF še nista trenutno v avantgardnem položaju razvoja« (Delo,22. 5. 1968: 1); »že zdaj je jasno dvoje: da bo do precejšnjih sprememb vstilu francoske politike in družbene strukture prišlo, če ne po tej, pa podrugi poti, in da je razvoj v tej deželi že močno prehitel parlamentarnogovorništvo« (Delo, 23. 5. 1968: 1) – to je tudi edini primer, ko Delo kritizira»parlamentarno govorništvo«, a svojega poročanja vseeno ne prilagodi novipolitični situaciji in novim političnim akterjem –; »Francija je v težkih krčihodhajanja starega in mehkem vrtincu prihajanja novega« (Delo, 27. 5. 1968:1), opozarjanje na antikomunizem gaullistov 30. in 31. maja ...[5] »Samoupravljanje je postalo aktualna parola v današnji Franciji. /.../ ‘Našpoudarek je predvsem na delavskem samoupravljanju v skladu z delavskodemokracijo’ /.../« (Delo, 30. 5. 1968: 1) Slednje je tudi eden izmed redkihprimerov, ko besedo dobi delavski aktivist, a še to verjetno le zato, ker so njegovebesede v sozvočju s tedanjo vladajočo jugoslovansko ideologijo, ker se jih daneposredno razumeti v prevladujočem umevanju politike in njenih zaželenihciljev. Morda najpomembnejši sklep pričujoče raziskave je zato, da se naprednielementi v nevtralnem poročanju, ki je nadvse rigidno in v celoti pristaja nahorizont politike, kot ga zarisuje vsakokratna vladajoča ideologija, lahko pojavijole naključno, kadar obstajajo napredni elementi tudi v vladajoči ideologiji in»politični kulturi« – takrat jih nevtralno poročanje strokovno »povzame«.[6] Teorijo mita na splošno ter njegove ambivalentnosti in potencialnegapolitičnega pluralizma, ki ga omogoča v moderni politiki, povzemamo po:Močnik, 2006: 1–25. Za bolj natančno opredelitev mita socializma in dvehnasprotnih si perspektiv znotraj njega gl. Krašovec in Žagar, 2008.[7] »TASS trdi: ‘Praga nas je nujno klicala na pomoč. To zahtevo so poslali zaradinevarnosti, s katero preti ČSSR kontrarevolucija.’« (Delo, 21. 8. 1968, prvaposebna izdaja: 1)[8] Sovjetska perspektiva oziroma perspektiva tiska držav napadalk nam jebila dostopna le preko ponatisov in citatov v Delu in Dnevniku, a je tudi