Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

150 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 5/6od formalne demokracije Zahoda kot od avtoritarne partijske vladavine naVzhodu. Aplikacija demokracije tako na ekonomijo kot politiko omogoča zavezništvoz Zahodom na liniji skupne antifašistične zgodovine in zavezanostimiru v zunanji politiki ob ohranjanju razlike do Zahoda ter obenem omogočazavrnitev kritik z Vzhoda in formulacijo kritik le-tega (ter obenem – če se za topokaže potreba, kot v primeru delavske vstaje v Franciji – Zahoda).Evropa in kritike fašizma, militarizma in imperializmaAntifašistični boj je bil osnova jugoslovanske državnosti in njen konstitutivnizgodovinski moment, za razliko od Sovjetske zveze, kjer je ta momentpredstavljala oktobrska revolucija. Ostale socialistične države vzhodneEvrope je ob koncu druge svetovne vojne osvobodila sovjetska Rdeča armada,medtem ko je Jugoslavijo osvobodilo njeno lastno ljudstvo ob podporizahodnih zaveznikov. Tako je določen kompromis, določeno zavezništvoz Zahodom vpisano že v samo konstitucijo Jugoslavije, čeprav se je ta konstituiralakot socialistična država. Obenem pa socialistična Jugoslavija ni,tako kot Sovjetska zveza, nastala samo iz socialistične revolucije, temveč izkombinacije socialistične revolucije in antifašističnega boja. In ravno v temje glavna razlika med sovjetsko in jugoslovansko ideologijo: za sovjetsko jekonstitutiven boj proti kapitalizmu, za jugoslovansko pa boj proti fašizmu.Demokracija (v splošnem evropskem ideološkem kontekstu) nastopakot osnova skupnega antifašističnega boja vseh zaveznikov in (v specifičnojugoslovanskem kontekstu) kot množični ljudski boj za svobodo.Mir v zunanji politiki je ekvivalent demokraciji v notranji, osnovne vrednotejugoslovanske zunanje politike pa neposredno izhajajo iz antifašistične,ne sovjetske revolucionarne tradicije (tu je tudi glavna razlika med obemav pojmovanju socialistične zunanje politike): te vrednote so suverenostdržav, pravica do samoodločbe, pravica do samostojne poti v socializem,nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, miroljubna koeksistenca 18itn. Nasprotje tega so vrednote avtoritarnosti (kot nasprotja demokracije)in nasilja (kot nasprotja miru), kar je oboje pripisano Sovjetski zvezi innjenim zaveznicam. V jugoslovanski perspektivi gre pri okupaciji za neposrednokršenje povojne ureditve Evrope, ki temelji na miru. Militarizemin agresija v zunanji sta prikazana kot neposredna učinka avtoritarnosti indominacije v notranji politiki. 19 Os neposrednega določanja je torej premaknjena:če v sovjetski perspektivi neposredno določanje poteka na osiekonomska – politična ureditev (in socializem nujno izključuje demokracijo,ki naj bi bila le maska kapitalističnega izkoriščanja), v jugoslovanski