Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

148 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 5/6V boju proti fašizmu so se v času druge svetovne vojne s socialističnimisilami združile tiste kapitalistične sile, ki so bile demokratične (saj je fašizemravno primer nedemokratičnega, avtoritarnega in militarističnega kapitalizma).Tako je demokracija drugi element oziroma druga ključna vrednota,ki omogoča in strukturira novo delitev, ki v jugoslovanskem časopisnemporočanju o okupaciji Češkoslovaške nadomešča takrat uveljavljeno in prevladujočodelitev Vzhod – Zahod: demokratične (in miroljubne) proti avtoritarnim(in militarističnim) silam. Družbeno-ekonomska ureditev je v tejperspektivi neodvisna od osnovne usmeritve v zunanji oziroma mednarodnipolitiki – tako socializem kot kapitalizem sta lahko tako miroljubna kotmilitaristična. Obenem pa je med političnim sistemom in načinom vodenjamednarodne politike vzpostavljen odnos nujnosti – demokracija (tako socialističnakot kapitalistična) je nujno miroljubna, medtem ko je avtoritarenpolitični sistem (tako sovjetski socializem kot fašizem) nujno militarističenin agresiven. S tem se ideološko retroaktivno legitimira spajanje z liberalnoracionalnostjo vladanja (demokracija), saj to, v dani ideološki perspektivi,predstavlja edini možni način ohranjanja zgodovinske tradicije antifašizmain boja za mir, ki ju vsebuje ta nova diskurzivna konstrukcija Evrope.Obenem pa ta diskurzivna konstrukcija Evrope in zgodovinske kontinuitetez antifašizmom omogoča kritiko sovjetske okupacije kot izdajeantifašistične tradicije in zavrnitev kritik (ki jih je na Jugoslavijo in Češkoslovaškonaslavljal tisk držav okupatork) o kontrarevolucionarni naravizavezništva s kapitalističnim Zahodom ter zavrnitev kritik demokratičnihreform v Jugoslaviji in Češkoslovaški. 13 Retorika, s katero SZ in njene zavezniceopravičujejo okupacijo ČS, namreč vztraja pri stari delitvi na kapitalističniZahod in socialistični Vzhod, znotraj katere je vsako preseganje tedelitve izdaja revolucionarne preteklosti (v perspektivi SZ in njenih zavezniciz varšavskega pakta evropski Vzhod vzpostavlja zgodovinska kontinuitetasocialističnih revolucij, začenši z oktobrsko, Zahod pa zgodovinskakontinuiteta »kapitalistične reakcije«), kar pomeni, da je vsako, četudi– kot v našem primeru – začasno in situacijsko, zavezništvo z Zahodompopuščanje kapitalizmu in opuščanje pozicij socializma. 14 Premestitev osisocialistični Vzhod – kapitalistični Zahod na delitev demokratična in miroljubnaEvropa proti avtoritarni in militaristični Evropi ter nadomestitevdružbeno-ekonomske ureditve in prisotnosti/odsotnosti socialistične revolucijekot ključnih kriterijev delitve s tradicijo miru, antifašizma in demokratičnepolitične ureditve pomenita premik perspektive, ki omogočazavrnitev omenjene legitimizacije okupacije ČS in kritike jugoslovanskein češkoslovaške poti v socializem. V ideološki perspektivi SZ in držav