146 ŠOLSKO POLJE LETNIK <strong>XX</strong> ŠTEVILKA 5/6Evropa v tem kontekstu nastopa kot zunanji posrednik, kot elementmediacije, ki prihaja izven skupne zaloge vednosti, izven komunističnega»kanona«. Že v utemeljitvenem tekstu tega kanona je komunizemopredeljen kot sicer evropski pojav, a kot nekaj, kar nasilno prekinja običajentok evropske zgodovine, kar radikalno prelamlja z dotedaj obstoječimidružbenimi in političnimi formacijami ter ideologijami – kot pošast,ki hodi po Evropi (Engels in Marx, 1976). Na vrhuncu krize in razcepaznotraj realno obstoječega socializma se Evropa vrne kot posrednik, kotvmesni člen, ki ni del nobene izmed ideoloških perspektiv, ki sestavljataporočanje o okupaciji Češkoslovaške, a omogoča prehod iz ene v drugooziroma predstavlja minimalni pogoj za njun dialog, četudi je ta antagonističenin destruktiven. Oziroma, natančneje rečeno, ravno zato, ker je tadialog antagonističen in destruktiven, mit socializma ne more predstavljatipogoja zanj – saj poskušata obe nasprotni si ideološki perspektivi dokazati,da druga pravzaprav ne temelji na skupni mitski podlagi, da so njenereference na elemente skupne zaloge vednosti neupravičene in lažne terda bi morala zapustiti skupni ideološki horizont –, zato je potrebno, da bibil antagonistični dialog, katerega namen je uničenje ene izmed obeh perspektiv,sploh mogoč, uvoziti element od zunaj – in ta element je Evropa. 9Mit socializma tako predstavlja skupno zalogo referenčne vednosti, odrejaosnovno strukturo tega ideološkega dialoga in mu postavlja meje, medtemko je Evropa uvoženi zunanji posredovalni element, ki ga omogoča.Omogoča ga na dva osnovna načina – kot element razlikovanja (delitve nademokratični Zahod in socialistični Vzhod) in kot element povezovanja,spajanja (Evropa obenem označuje oziroma zgošča tisto, kar je skupnotako Zahodu in Vzhodu – antifašistični boj med drugo svetovno vojno inpovojno ureditev, ki temelji na ideji miru).Evropa in delitev na Vzhod in ZahodEvropa se v poročanju o okupaciji Češkoslovaške redko pojavlja sama, skorajvselej je v konjunkciji z vrednoto miru 10 (evropski mir), ki izvira iz antifašizmaoziroma povojne ureditve Evrope. Tako se retroaktivno vzpostavljaposeben diskurzivni prostor, v katerem je mogoče pisati zgodovino, osredotočenona omenjeni osnovni vrednoti. V tej perspektivi je druga svetovnavojna ključni dogodek, povojni mir pa ključni proces v zgodovini takoskonstruirane Evrope. Takšna Evropa je nujni pogoj diskurzivne konstrukcijedemokratičnega socializma, kar je sintagma, ki označuje tako pozitivnovsebino jugoslovanske in češkoslovaške »poti v socializem« (ljudska demo-
‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA ZAHODA IN VZHODA147kracija) kot njuno razliko od sovjetskega, avtoritarnega modela socializma.Če sledimo Foucaultu (2008: 92-94), bi bila jugoslovanska in češkoslovaškapolitika leta '68 ravno poskus spajanja zgodovinske in ekonomske racionalnostisocializma z liberalno racionalnostjo vladanja – za razliko od sovjetskegasocializma, ki se je pripenjal na racionalnost vladanja policijske države.Takrat prevladujoča ideološka delitev geografskega prostora Evrope je bila,po liniji družbene ureditve, delitev na socialistični Vzhod in kapitalističniZahod. Konstrukcija Evrope antifašizma in miru je bila, v jugoslovanskemideološkem kontekstu, način, kako preseči to delitev in biti obenem delobojega – Zahoda (demokracija) in Vzhoda (socializem). Strategija preseganjadelitve Vzhod – Zahod je bila sklicevanje na skupno zgodovino – takozahodne demokracije kot komunisti Vzhoda so se skupaj borili proti fašizmu,ga premagali ter skupaj ustvarili novo Evropo, Evropo miru. Tisto, kartorej druži del Zahoda in del Vzhoda, je antifašizem in antimilitarizem.Linija, po kateri se deli geografski prostor Evrope, je v tej novi diskurzivnikonstelaciji premeščena: ne več Vzhod – Zahod, temveč nasilne in nenasilnedružbeno-politične ureditve. Kot nasilne so eksplicitno označene državeokupatorke (implicitno pa v ta nabor sodijo tudi tedanje fašistične in vojaškediktature na Portugalskem, v Španiji in Grčiji), tako da sta nasilna oziroma militarističnatako del Vzhoda kot del Zahoda. Poudarek tako ni več na družbenioziroma ekonomski ureditvi (socializem ali kapitalizem), temveč na političnemsistemu (demokratični ali avtoritarni) ter na načinu vodenja mednarodnihodnosov (diplomacija, miroljubnost, spoštovanje mednarodnega prava,pravica narodov do samoodločbe, suverenost držav in ozemeljska integritetaproti militarizmu, ekspanzionizmu in samovoljni agresiji). 11Eksplicitne zgodovinske paralele z nacistično zasedbo Češkoslovaškeleta 1939 12 vzpostavljajo zgodovinsko kontinuiteto med bojem za mir protinasilnima, agresivnima in militarističnima fašizmu in nacizmu med drugosvetovno vojno ter sodobnim nasilnim, agresivnim in militarističnim sovjetskimmodelom socializma. S tem premikom perspektive je skupen elementJugoslavije in Češkoslovaške na eni ter Sovjetske zveze in njenih zaveznicna drugi strani – da vse vsebujejo socialistično družbeno-ekonomsko ureditev– potisnjen v ozadje; tisto, kar je poudarjeno, so njihove medsebojnerazlike. Gre torej za nov pogled na zgodovino Evrope: ne vzporeden, heterogenin antagonističen razvoj dveh gospodarskih sistemov, socialističnegain kapitalističnega, ki rezultira v delitvi Vzhod – Zahod, temveč vzporeden,heterogen in antagonističen razvoj politike miru in militaristične politike(zgodovinsko dejstvo vojaške okupacije utemeljuje zgodovinsko primerjavomed nacistično Nemčijo nekoč in Sovjetsko zvezo danes).
- Page 3:
VSEBINA LETNIK XX ŠTEVILKA 5/6 Z
- Page 7 and 8:
UVODNA NOTICAIgor Ž. ŽagarTole pi
- Page 9 and 10:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLEDZGODOVINE
- Page 11 and 12:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 13:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 17 and 18:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 19 and 20:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 21 and 22:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 23 and 24:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 25 and 26:
ZA KAJ GRE V KAD - PREGLED ZGODOVIN
- Page 27 and 28:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TERZAPOPA
- Page 29 and 30:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 31 and 32:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 33 and 34:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 35 and 36:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 37 and 38:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 39 and 40:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 41 and 42:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 43 and 44:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 45 and 46:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 47 and 48:
DISKURZ: FOUCAULT, LACLAU TER ZAPOP
- Page 49 and 50:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 51 and 52:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 53 and 54:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 55 and 56:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 57 and 58:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 59 and 60:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 61 and 62:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 63 and 64:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 65 and 66:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 67 and 68:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 69 and 70:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 71 and 72:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 73 and 74:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 75 and 76:
TOPOI IN CRITICAL DISCOURSE ANALYSI
- Page 77 and 78:
University of Queensland, Centre fo
- Page 79 and 80:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 81 and 82:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 83 and 84:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 85 and 86:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 87 and 88:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 89 and 90:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 91 and 92:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 93 and 94:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 95 and 96:
JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 97 and 98: JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 99 and 100: JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 101 and 102: JOURNALISTIC (RE)PRODUCTION OF HIST
- Page 103 and 104: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTINGAUTHO
- Page 105 and 106: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 107 and 108: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 109 and 110: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 111 and 112: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 113 and 114: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 115 and 116: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 117 and 118: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 119 and 120: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 121 and 122: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 123 and 124: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 125 and 126: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 127 and 128: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 129 and 130: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 131 and 132: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 133 and 134: THE VOICE OF AN AGENDA-SETTING AUTH
- Page 135 and 136: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGAZ
- Page 137 and 138: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 139 and 140: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 141 and 142: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 143 and 144: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 145 and 146: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 147: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 151 and 152: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 153 and 154: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 155 and 156: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 157 and 158: ‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA
- Page 159 and 160: POVZETKI/ABSTRACTSZA KAJ GRE V KAD
- Page 161 and 162: POVZETKI / ABSTRACTS159NOVINARSKA (
- Page 163 and 164: POVZETKI / ABSTRACTS161‘68 AS PAR
- Page 165 and 166: AVTORJI/AUTHORSRuth WodakRuth Wodak
- Page 168 and 169: 166 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEV
- Page 170 and 171: 168 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEV
- Page 172: ZAHVALARevija Šolsko polje izhaja