Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGA ZAHODA IN VZHODA137demokracije pri pisanju o evropskih zadevah pomembnejša od vrednotesocializma (v pomenu ekonomske ureditve) in Zahod zaveznik Jugoslavijekljub različnim pogledom na ekonomska vprašanja. Boj za miroljubno koeksistencoin demokracijo suspendira problematizacijo zahodnega kapitalizma– vse do začetka splošne stavke v Franciji.Kriza povojne evropske ureditvePoročila Dela in Dnevnika o študentskem uporu v Franciji dogodek zelohitro internacionalizirajo. Že 8. maja je v Delu natisnjen članek, v kateremje omenjeno, da so se s francoskimi študenti solidarizirali belgijski in nemški.V kasnejših, zgoraj navedenih, komentarjih v Dnevniku je poudarjenglobalni značaj študentskega upora (omenjajo se študentske demonstracijev Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v ZDA, pa tudi v Španiji, Alžiriji,Egiptu, Tuniziji in na Poljskem). Znotraj tega umeščanja študentskih protestovv globalni kontekst je pomemben moment poudarjanje »zahodnosti«protesta, denimo »zanimivo je, da je do študentskih demonstracij prišlov najbolj razvitih deželah Zahoda«, kar predpostavlja določeno distancotako do študentskih protestov (še posebej če upoštevamo, da v Delu inDnevniku v maju '68 ni poročil o hkratnih študentskih akcijah in gibanju vJugoslaviji) kot do Zahoda samega – kot da bi bili tako študentski upor kotkriza, ki ga je sprožila, stvar izključno Zahoda (skupaj z nekaterimi eksotičnimiarabskimi državami in – »celo«, kot začudeno piše v članku – Poljsko,a so te eksotične države v poročanju marginalno zastopane oziromazgolj površno omenjene).Način poročanja torej izvzema Jugoslavijo (in celoten socialistični,vzhodni del Evrope) iz obravnave problematike – študentski upor je stvarZahoda. Delitev na Zahod in Vzhod je v tem momentu pomembnejša odskupne kategorije Evrope in Vzhod je (kar je danes nezamisljivo) uporabljanafirmativno v razmerju do Zahoda, pretresenega od krize in uporov.Če so bili študentski upori prva velika problematizacija povojne evropskeureditve – oziroma, kot piše Dnevnik, je bilo povojno obdobje »obdobje,ko je mladina še verjela v državo pravičnosti, v šolo za vse, v ZdruženoEvropo«, nato pa »se je polagoma izkazalo, da je vse to le neuresničljivautvara« (Dnevnik, 12. 5. 1968, 22) –, se Jugoslavija oziroma »Vzhod« v poročanjuo študentskih uporih izvzema tako iz tega procesa deziluzionizacijekot iz krize, ki je pripeljala do rušenja iluzij in družbenih nemirov. Gretorej za razcep znotraj Evrope na Zahod, ki je verjel, da je mogoče razrednaprotislovja ukrotiti in umiriti znotraj kapitalistične družbene ureditve