Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut

‘68 KOT HKRATNA KRIZA EVROPSKEGAZAHODA IN VZHODAPrimož KrašovecČlanek izhaja iz raziskave Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evrope v slovenskihčasopisih v drugi polovici 20. stoletja, ki poteka na Pedagoškeminštitutu od februarja 2008. V teku raziskave, ki temelji na kritični analizidiskurza časopisnega poročanja, 1 se je leto '68 pokazalo kot posebej pomembnain prelomna letnica. '68 označuje sredino med jugoslovanskoprekinitvijo s sovjetskim modelom socializma leta '48 in njegovim propadom'89, in če je bil leta '48 Titov ne Stalinu še drzna poteza, s katero je Jugoslavijatvegala mednarodno izolacijo in marginalizacijo (preveč socialističnaza Zahod, preveč zahodna za Vzhod Evrope), je bila leta '68 – v časunajvečjih uporov tako proti kapitalizmu v zahodni kot proti državnemusocializmu v vzhodni Evropi – jugoslovanska pot v socializem, ki je (vsajdeklarativno) temeljila na socialistični demokraciji in delavskem samoupravljanju,dejanska alternativa težavam in socialnim nemirom, s katerimista se srečevala tako zahodni kot vzhodni blok. Bila je alternativa 2 takonasilju pariške policije in aroganci gaullističnega režima kot nasilju intervencijskihčet varšavskega pakta in birokratskemu avtizmu sovjetskegarežima v prelomni zgodovinski situaciji – ko se je zaradi padanja stopnjeprofita končala zlata doba kapitalistične (keynesianske) socialne državein začela socialna agonija, ki je v Evropi trajala do poraza delavskega gibanjain vzpona thatcherizma v začetku osemdesetih, obenem pa se je začelkrhati tudi državni socializem sovjetskega tipa, ki pa je zdržal nekaj let večkot zahodna socialna država (Hobsbawm, 2004; Harvey, 2009).V nadaljevanju nas bo zanimalo, kako je bil zamišljen ta alternativni,demokratični socializem in iz kakšnega koncepta Evrope je izhajal.Razmišljanje bo potekalo ob dveh primerih, ko sta režima na vstaje in iskanjepoti v demokratični socializem odgovorila z nasiljem, v Parizu majain v Pragi avgusta '68. Na koncu se demokratični socializem kot alternativav Evropi ni uveljavil, zlom tako socialnega kapitalizma kot državnega socializmaje nadomestil neoliberalni model – a morda lahko za nas danes, vŠOLSKO POLJE LETNIK XX (2009) ŠTEVILKA 5/6 str. 133-155