Letno poročilo 2007 - UniCredit Banka Slovenija dd

Poslovno poroËiloGospodarsko okolje v letu 2007Po zelo hitri rasti slovenskega gospodarstvav letu 2006 (5,2 %) je bila rast v letu2007 še veËja, najvišja od razglasitvesamostojnosti države, in sicer okoli6 %. Visoko rast sta poganjala izvoz ingradbeništvo, ki sta v letu 2007 delovalav pogojih, ki so bili veliko boljši odpriËakovanih. Leto 2007 so zaznamovaleštevilne spremembe, med katerimiso prehod na evro, davËna reforma,nadaljevanje privatizacije državnih podjetijin deregulacija trga elektriËne energije,vendar pa bo njihov pozitiven uËinek nagospodarstvo viden šele v naslednjihobdobjih.V letu 2008 se priËakuje upoËasnitevgospodarske rasti zaradi nižje rasti glavnihevropskih trgovinskih partnerjev, nižjerasti domaËe porabe in investicij zaradipoveËanih priËakovanj inflacije, ki so seustvarila v drugi polovici leta 2007, terzaradi višjih stroškov financiranja, ki sorezultat kreditne krize na globalnih finanËnihtrgih. Kljub temu pa priËakujemo, da se bonadaljeval trend transparentnih javnih financin pozitivnih premikov na trgu dela.Na strani povpraševanja je bila najmoËnejšielement moËne gospodarske rasti v letu 2007živahna investicijska dejavnost, predvsemokoli 17-odstotna rast bruto investicijv osnovna sredstva, ki so jo poganjalivisoko financiranje z zadolževanjem terdobri vremenski pogoji. Rast kreditiranjanebanËnega sektorja je znašala okrog 32 %.Tako visoka rast kreditiranja je na eni stranipovezana z visoko gospodarsko rastjo, velikoaktivnostjo v gradbeništvu, še vedno relativnougodnimi obrestnimi merami in ugodnimiuËinki spremembe davËne zakonodaje nadohodke gospodinjstev. Posledica kreditneaktivnosti nasproti nebanËnemu sektorju jetudi spreminjanje strukture premoženjskebilance bank, in sicer v smeri poveËevanjadeleža posojil omenjenemu sektorju na okrog64 % bilanËne vsote z nadaljnjo tendenco rasti.Po drugi strani pa se je zasebna potrošnjaupoËasnila na okoli 2,7 %. K narašËanjuzasebne potrošnje je najveË prispevalarealna rast mase neto plaË (7,7 %), ki stajo deloma povzroËili davËna reforma invišja stopnja zaposlenosti. IstoËasno pa jestopnja brezposelnosti padla na najnižjoraven do sedaj, in sicer na 4,5 %, merjenopo standardih ILO. Javna potrošnja je imelaenak trend kot zasebna potrošnja, torejpoËasnejšo rast glede na prejšnje leto.Neto izvoz je imel negativen uËinek na rastBDP, saj je visoko rast izvoza spremljalaše višja rast uvoza, kar je imelo negativenuËinek na primanjkljaj tekoËega raËuna, kise je poveËal na 3,4 % bruto domaËegaproizvoda.Nadaljevali sta se moËna ekspanzijaindustrijske proizvodnje in visokaproduktivnost, in sicer prva za okrog10 % in druga za 8 %, s Ëimer sta postalinajmoËnejša generatorja ekonomske rasti.Ekspanzijo na podroËju gradbeništva jezaznamovala tudi visoka rast bruto dodanevrednosti (17 %), ki jo je spremljala visokarast dodane vrednosti finanËnih storitev(15 %), javnih storitev in trgovinez motornimi vozili.Inflacija se je zvišala, in sicer na 5,6 %v primerjavi z letom poprej, povpreËnapa je znašala 3,6 %, v primerjavi z 2,8 %v letu 2006. To je mogoËe pojasniti znarašËajoËimi stroški energentov, ki soprispevali k dvigu inflacije za 0,9 odstotnetoËke, dvigom cen prehrambenih proizvodov(2,2 odstotne toËke), storitev in prehodomna evro (0,3 odstotne toËke). Gospodarstvoje zelo dobro kljubovalo porastu cen energijein kovin, ki je bil posledica geopolitiËnihnapetosti, visokega povpraševanja s Kitajskein porasta cen žitaric. Ko pa so se višje cenesurovin odrazile v konËnih izdelkih, kot soprehrambeni proizvodi in storitve, so zraslatudi inflacijska priËakovanja in pojavile so sezahteve po višjih plaËah ne le doma, temveËtudi v drugih evropskih državah.Poleg inflacije se bomo leta 2007spominjali tudi zaradi krize hipotekarnihposojil v ZDA, ki je prisilila številnebanke in druge finanËne investitorje,da so odpisali pomemben del svojegapremoženja. PoslediËno so banke na novoocenile kreditno tveganje in postale boljMakroekonomski kazalci za Slovenijo v obdobju od 2002 do 20072002 2003 2004 2005 2006 2007BDP (rast v %) 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 6,0Inflacija (letno povpreËje v %) 7,5 5,6 3,6 2,5 2,8 3,6Javni dolg države (v % na BDP) 29,1 28,7 29,0 28,4 27,1 25,6ProraËunski primanjkljaj (v % na BDP) -2,5 -2,8 -2,3 -1,5 -1,2 -Stopnja brezposelnosti po standardih ILO 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 4,5Vir: Banka SlovenijeUniCredit Bank · 2007 Letno poroËilo17