PREDSEDOVANJE EU 2008 EU Presidency 2008 PREDSTAVITEV ...

ta 1981. V tem obdobju, z delno
prekinitvijo v prvih letih po osamosvojitvi
Slovenije, si je uspela
ustvariti zelo soliden imidž kot destinacija
za mednarodna znanstvena
in strokovna združenja, in se z
dogodki leta 2004 uspela prvič doslej
prebiti med 50 »top svetovnih
mest« v statistikah mednarodnih
kongresnih združenj ICCA in UIA. Z
gradnjo novejših hotelskih konferenčnih
zmogljivosti je ponudba
postala zanimiva tudi za vse številnejše
podjetniške dogodke, trženjsko
pozicioniranje prenovljenega
Gospodarskega razstavišča pa
mestu prinaša še en kongresni
center z drugačno funkcionalnostjo,
primerno tudi za večje medvladne
dogodke, kot jo ima Cankarjev
dom, ki se je sicer tudi delno
»pomladil«.
Ljubljana je doslej gostila mednarodne
kongrese s preko 2.000
udeleženci, kar nekako postavljamo
kot njeno zgornjo mejo, vendar
lažje diha, če jih je dejansko nekaj
sto manj. Ko bo nekoč v mestu,
čim bližje središča, več hotelov –
med njimi s tremi zvezdicami,
morda en de luxe, pa tudi katera
od močnih mednarodnih verig, še
več direktnih letalskih povezav,
vključno z nizkocenovnimi, in nenazadnje
tudi večje letališče, bodo
naši izgledi v ostri mednarodni
konkurenci še boljši. Sama turistična
ponudba se je v preteklih letih
znatno izboljšala, nastajajo novi
produkti, ambicij in načrtov nikakor
ne zmanjka, prav tako ne raznovrstnih
prireditev. Bližina številnih
atraktivnih krajev, ki so lahko
prizorišča spremljevalnih družabnih
dogodkov ob kongresnih
prireditvah, ali pa številnih aktivnosti
na prostem, je vsekakor dodana
vrednost sami ponudbi mesta,
ki ga številni tuji obiskovalci
radi označijo s pridevnikom
»cosy«.
Maribor se je kot kongresno mesto
začelo uveljavljati predvsem s
pomočjo iniciative privatnega sektorja
v turizmu, saj je investicija
družbe Terme Maribor v izgradnjo
sodobnega kongresnega centra v
Hotelu Habakuk ter manjših konferenčnih
zmogljivosti v njenih
drugih poslovnih enotah dala možnost
za pravi razvoj te dejavnosti.
Največja dvorana v omenjenem
centru, ki je po svoji zasnovi zelo funkcionalen, lahko sprejme do 430
udeležencev. Manjše zmogljivosti na določenih fakultetah, v nekaterih
mestnih hotelih in podjetjih ter v Narodnem domu, ki je prvenstveno
prizorišče kulturnih prireditev, zaokrožijo podobo. Reaktiviranje mariborskega
letališča z rednimi povezavami do določenih evropskih mest,
kakor tudi bližina letališča onstran avstrijske meje, v Gradcu, vse bolj
odpirajo ta prostor tudi tujim naročnikom. Preplet zgodovine v ohranjenem
starem mestnem jedru ob reki Dravi, vrhunske kulture, atraktivnih
zimskih športov in zelenega pohorskega zaledja, odličnega termalnega
in wellness produkta, enogastronomija – s poudarkom na
vinskih cestah, zavito v kompaktnost kraja, lahko izpostavimo kot nekatere
izmed odlik štajerske metropole.
Svojstvena je tudi Nova Gorica – mlado mesto, ki v grbu nosi vrtnico in
premore resnično veliko cvetočih površin, in kjer je glavni generator turističnega
razvoja skupina HIT, ki sodi med največje evropske ponudnike
zabave. HIT je kompleksna igralniško-turistična skupina, ki je dejavna
v številnih krajih po Sloveniji, eno njenih vodil pa je ustvariti visoko
kakovost ponudbe za preživljanje prostega časa svojih gostov, kjer z
inovativnim pristopom v evropskem prostoru zapolnjuje pomemben del
trga igralništva, zabave in turizma. V njihovem hotelu in konferenčnem
centru Perla, kjer sta največji plenarni zmogljivosti za 280 in 350 oseb,
ob tem pa je še nekaj manjših, se je zrvstilo že mnogo poslovnih dogodkov
tako domačih kot tujih naročnikov, med katerimi prevladujejo Italijani.
Bližina reke Soče z neštetimi možnostmi vodnih športov, zgodovina
teh krajev iz obdobja prve svetovne vojne, kratka razdalja do slikovitega
Krasa ter enogastronomija, s poudarkom na odličnih vinarjih v Goriških
Brdih, izvrstno dopolnjujejo ponudbo mesta, ki je z bolj oddaljenimi kraji
najbolje povezano preko tržaškega letališča Ronchi.
Manjša mesta v senci metropol?
In kako se lahko relativno majhna mesta – v primerjavi s svetovnimi
kongresnimi metropolami (ali tudi celotna država), ki jih naročniki srečanj
radi spregledajo, uveljavijo v krogu ostre konkurence? Najprej mora
v mestu in med njegovimi prebivalci obstajati želja, da ne ustvarijo
samo potrebne infrastrukture, temveč tudi živahen utrip in prijetno življensko
okolje na katerega so sami ponosni, obiskovalci pa ga želijo doživeti.
Naravne lepote ali kulturna dediščina predstavljajo prednost,
vendar je nujna tudi lokalna avtentičnost. Nenazadnje pa tudi zelo dobro
razmerje med ceno in kakovostjo, kar nam v Sloveniji tuji organizatorji
radi pripišejo.
Ko infrastruktura že obstaja, je pomemben tudi uglašen pristop do trženja
tako kongresne, kot tudi splošne turistične ponudbe mesta. Uravnotežen
razvoj ponudbe, od nastanitvenih zmogljivosti pa vse do prometnih
(letalskih) povezav, zvišuje konkurenčnost posameznih mest na mednarodnem
trgu. Med zmagovalce prištevamo tista, ki so bila sposobna
ubrati holističen pristop pri razvoju destinacije.
Ta stavek je lahko popotnica za tiste kraje v Sloveniji, kjer napovedujejo
vlaganja v novo kongresno infrastrukturo. Zavedati se moramo tudi dejstva,
da je domači trg za ponudnike zelo pomemben, vendar ni neomejeno
močan, pot do tujih naročnikov pa je bolj težavna in dolgotrajna. V
tem pogledu se ne moremo primerjati z večjimi državami, kjer nacionalni
kongres specialistične medicinske stroke po številu udeležencev
pogosto presega evropski kongres istega združenja.
Kot že mnogokrat rečeno, pa se možnosti Slovenije in s tem tudi njenih
kongresnih mest kažejo v tem, da tuji naročniki dogodkov stalno
iščejo nove kraje, pogosto manj stresne od velemest – skratka, bolj
prijazne, obvladljive in intimne urbane prostore, ki med drugim lahko
ponudijo tudi zmernejše cene in bolj pristna doživetja kraja. In vse to
mi zagotovo imamo!
Tatjana Radovič, vodja kongresne dejavnosti, Zavod za turizem Ljubljana
42