Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije
Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije
Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
J. Gregori: Kranjska œebela (Apis mellifera carnica): vidiki njene sedanje ogroæenosti v Sloveniji<br />
kriæanjem raznih ras iskal primerno œebelo, s katero bi lahko œebelarili na<br />
Britanskem otoœju, potem, ko je prøiœavost tamkajønjo avtohtono œebelo uniœila skoraj<br />
do izumrtja. Buckfaøka œebela je umetno vzrejena œebela, kriæanec razliœnih ras<br />
in kot taka nima znanstvenega imena.<br />
Pristopna pogodba <strong>Slovenije</strong> k EU (deklaracija øt. 42) doloœa »ohranjanje kranjske<br />
œebele kot avtohtone pasme œebel in avtohtone populacije s posebnimi znaœilnostmi<br />
na ozemlju Republike <strong>Slovenije</strong>«. S tem prispeva k vzdræevanju bioloøke raznolikosti<br />
in ohranitvi avtohtonega genskega materiala, katerega rezultat naj bi bila<br />
gensko stabilna in uravnoteæena populacija kranjske œebele.<br />
Kranjska œebela je danes razøirjena na vseh kontinentih in je po øtevilu druæin, s<br />
katerimi œebelarijo, takoj za italijansko. Vendar pa so te kranjske œebele v veliki meri<br />
kriæane z drugimi rasami, predvsem z italijansko.<br />
2.1. Ekotipi kranjske œebele<br />
Zaradi prilagajanja krajevnim razmeram so v Sloveniji nastale edinstvene populacije<br />
œebel, ki jih je stroka lahko prepoznavala kot posamezne krajevne razliœke ali<br />
ekotipe, izkustveno pa jih prepoznavajo tudi œebelarji sami, predvsem njihovo prilagojenost<br />
na izkoriøœanje lokalnih gozdnih paø. Œebelarska stroka jih je identificirala<br />
in jim dala tudi ime: alpski, dinarsko-kraøki, panonski in mediteranski ekotip kranjske<br />
œebele (Rihar, 1972; Zdeøar, 1999). Æe iz njihovih imen lahko zakljuœimo, v<br />
katerih predelih <strong>Slovenije</strong> so razøirjeni. Svoje ekotipe predstavljajo œebelarski srenji<br />
tudi naøi sosedje, Koroøci in Hrvati.<br />
Evropska usmeritev je, da se ohranja kranjsko œebelo na ravni krajevnih razliœkov<br />
ali ekotipov (Gregorc, 2008a; De la Rua in sod., 2009), zato se tudi obravnavani vidiki<br />
ogroæenosti nanaøajo v veliki meri na ekotipe<br />
3. Vidiki ogroæenosti kranjske œebele<br />
3.1. Genska polucija kranjske œebele nekoœ<br />
Ogroæenost kranjske œebele je treba iskati predvsem v smeri njene vse veœje izpostavljenosti<br />
genski poluciji, kriæanju z drugimi povrstami, kot tudi vse veœje genske<br />
homogenizacije znotraj podvrste. To vpraøanje je izpostavljeno æe v znameniti<br />
»Spomenici«, ki jo je leta 1920 predloæil Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov<br />
Muzejskega druøtva v Ljubljani. V njej je, med drugim, navedeno, katere<br />
rastline in æivali je treba nemudoma zavarovati, »ako se hoœemo obraniti sicer opraviœenemu<br />
oœitku nekulturnosti in nepojmovanja vaænosti prirodnega varstva.«<br />
Spomenica je izjemno pozornost namenila tudi kranjski œebeli. V njej je, med drugim,<br />
zapisano: »Varuje naj se tudi kranjska œebela kot naravni spomenik… S prirodopisnega<br />
in narodnogospodarskega staliøœa je potrebno, da se kranjska<br />
pasma ohrani. Nevarnost, ki preti tej pasmi, ne obstaja v tem, da bi se œebelarstvo<br />
v naøih krajih opustilo, marveœ v tem, da bi se ta pasma ne pomeøala s krvjo<br />
drugih pasem in bi izgubila na ta naœin svoje specifiœne vrline. Zato naj se prepove<br />
uvoz æivih œebel in matic v kraje, kjer je doma kranjska œebela…«. Po skoraj<br />
devetih desetletjih glede reøevanja tega vpraøanja nismo priøli ravno daleœ.<br />
139
Change language