Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije

Acta entomologica slovenica, 17 (2), 2009
tako stroke kot laiœne javnosti, so sproæili predvsem spomladanski pomori œebel
zaradi pesticidov v nekaterih predelih Slovenije leta 2008. Analizirati skuøamo vse
negativne vplive, ki kakorkoli zadevajo naøo œebelo.
1. Sploøno o medonosni œebeli
Medonosna œebela (Apis mellifera) se je, kot edina predstavnica svojega rodu, na
ozemlju svoje naravne razøirjenosti, to je Evrope, Afrike in Prednje Azije, prilagajala
okolju, v katerem je æivela. Ko sta se ob koncu zadnje poledenitve zaœela sneg in
led pomikati spet proti severu, jima je sladila vegetacija, z njo pa tudi œebele. Zaradi
naravnih pregrad je prihajalo do osamitev posameznih populacij, med njimi ni bilo
veœ genskega pretoka, in razvile so se v samostojne podvrste ali geografske rase. Ko
je œlovek naselil naøe kraje, so œebele æe bile tu. Bile so œlen takratnih ekosistemov,
tako kot so to øe danes.
Med gojenimi æivalmi je œebela edina ostala neudomaœena, edina med njimi se
lahko pari z divje æiveœimi predstavniki svoje vrste in z njimi vzdræuje genski pretok
(Moritz, 2005). Gojene æivali je œlovek z dolgoletno selekcijo preoblikoval po svojih
potrebah in nastale so øtevilne oblike, ki jih oznaœujemo kot pasme. V preteklosti
so tudi pri œebelah govorili o pasmah. Vendar pa je dejstvo, da so se medonosne
œebele oblikovale v razliœne oblike zaradi naravne selekcije, in jih je znanost prepoznala
kot samostojne podvrste ali rase (Gregori, 2003a; Boæiœ, 2005).
2. Kranjska œebela
August Pollmann je leta 1879 svetu predstavil kranjsko œebelo kot samostojno
podvrsto ali raso in ji dal znanstveno ime Apis mellifera carnica (Pollmann, 1879).
Znanstveno ime dokazuje, da kranjska œebela ni bila domestificirana, saj v taksonomiji
ni mednarodno veljavnih predpisov za tako poimenovanje domestificiranih
æivali (Jeffrey, 1977).
Naravna razøirjenost kranjske œebele je prostrana, od vzhodnega obrobja
Julijskih Alp, ob Visokih Turah v œrti proti Dunaju in Brnu, nato do Karpatov in vse
do severne Makedonije ter obal Jadrana. Pollmannova predstavitev temelji na œebelah,
ki mu jih je s Kranjskega poslal œebelarski trgovec Emil Rothschütz iz
Podsmreke pri Viønji gori. Tipska lokaliteta kranjske œebele je torej v Sloveniji.
Nemøko jo je Pollmann imenoval Krainer Biene in Krainische Biene (tako, kot so
jo na Kranjskem imenovali nemøko govoreœi), angleøko govoreœi svet pa jo imenuje
Carniolan Bee, kar vse pomeni kranjska œebela. Zaradi izrazite telesne sivine,
predvsem zadka, ji reœemo tudi sivka, angleøko govoreœi pa Carniolan grey, kranjska
sivka.
Pri medonosni œebeli (Apis mellifera), danes razlikujemo 28 razliœnih ras (Engel,
1999), razøirjenih predvsem v Afriki in Prednji Aziji, v Evropi pa prevladujejo tri:
poleg kranjske øe italijanska (A. m. ligustica) in temna œebela (A. m. mellifera).
Buckfaøka œebela, s katero tudi œebelarijo ponekod v Evrop, ni naravnega nastanka,
ampak jo je vzredil Adam Kehrle (ali brat Adam) iz opatije Buckfast, ko je s
138