25.02.2015 Views

1zIUK2Y

1zIUK2Y

1zIUK2Y

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Tako je tudi v rekah in jezerih. Bolj ko so onesnažena,<br />

manj vrst živi v njih, manjša je pestrost oblik,<br />

več je drugih, na onesnaženje bolj tolerantnih<br />

vrst alg in posebej še cianobakterij. Na žalost pa<br />

še vedno prevladuje vse preveč tehnicistični odnos<br />

do vodnih okolij. V reki mnogi vidijo le silo,<br />

ki žene turbine in nam daje električno energijo.<br />

Pravijo, da reka teče v prazno, če je ne pregradimo<br />

in izkoristimo. Spet drugi v vodi vidijo le<br />

dobrino, ki plemeniti kapital polnilcev plastenk<br />

s pitno vodo, zato jo želijo privatizirati tudi tam,<br />

kjer se to še ni zgodilo. Vse bolj pa se krepi tudi<br />

spoznanje, da je to tista dobrina, brez katere tudi<br />

tehnološko superiorne družbe ne bodo mogle<br />

preživeti in se razvijati. Z današnjim stanjem tehnike<br />

res lahko v naravi spremenimo in naredimo<br />

marsikaj; vprašanje pa ni, ali to znamo, pomembnejše<br />

je vprašanje, ali to smemo. Gre torej za<br />

etična in ne za tehnična vprašanja.<br />

K sreči je Ljubljanica še vedno skoraj prijetno<br />

domovanje mnogim vrstam rastlin in živali,<br />

tudi mnogim vrstam kremenastih alg, čeprav<br />

ne vsem vrstam, ki bi v takšni reki lahko živele.<br />

Naša dolžnost je, da življenjske razmere izboljšamo,<br />

da se vrnejo tudi vrste, ki so zaradi našega<br />

neprimernega odnosa do reke izginile. Da bi<br />

se to zgodilo, bi morali rešiti vprašanja divjih<br />

deponij prispevnega območja, vprašanja spiranja<br />

kmetijskih površin v zaledju Ljubljane, obremenjenih<br />

z nevarnimi zaščitnimi sredstvi, vprašanja<br />

vnosa hranilnih in strupenih snovi in v zadnjem<br />

času vse bolj popularna vprašanja vnosa motilcev<br />

endokrinega sistema, poljudno imenovanih hormonski<br />

motilci; le–ti so nas streznili predvsem<br />

zaradi njihovega nepredvidljivega vpliva na ljudi,<br />

predvsem na moško populacijo. Zato je nespametno<br />

razmišljati le o tem, ali je lahko Ljubljanica<br />

kopalna voda, kakšne ekosistemske storitve nam<br />

nudi in ali jo bomo lahko uporabljali za pitno<br />

vodo. Dolgoletnega onesnaževanja reke ne moremo<br />

reševati na hitro. Zavedati se moramo, da<br />

je po vsaki bolezni potrebno okrevanje, in če je<br />

Izvir Pod stenami jeseni / The source Pod stanemi in autumn<br />

bolezen huda, je okrevanje dolgotrajno. Stopnjo<br />

obolelosti reke Ljubljanice nam kažejo tudi<br />

kremenaste alge.<br />

Prepričan sem, da bo reka Ljubljanica s svojo<br />

vidno pa tudi s skrito lepoto lahko razveseljevala<br />

prihajajoče rodove le v primeru, če bomo<br />

zdajšnji rodovi že danes spremenili svoj odnos do<br />

kopna in vode. Mnoge vrste so že danes redke in<br />

ogrožene; lahko jih izgubimo, preden jih sploh<br />

spoznamo. Tudi v Ljubljanici, reki tisočerih diatomejskih<br />

oblik. Korak na poti k boljšemu rečnemu<br />

in diatomejskemu jutri je tudi ta publikacija.<br />

Prof.dr. Mihael J. Toman,<br />

Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete<br />

Univerze v Ljubljani<br />

Ljubljana, 2. oktobra 2014<br />

6

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!