1zIUK2Y
1zIUK2Y
1zIUK2Y
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tako je tudi v rekah in jezerih. Bolj ko so onesnažena,<br />
manj vrst živi v njih, manjša je pestrost oblik,<br />
več je drugih, na onesnaženje bolj tolerantnih<br />
vrst alg in posebej še cianobakterij. Na žalost pa<br />
še vedno prevladuje vse preveč tehnicistični odnos<br />
do vodnih okolij. V reki mnogi vidijo le silo,<br />
ki žene turbine in nam daje električno energijo.<br />
Pravijo, da reka teče v prazno, če je ne pregradimo<br />
in izkoristimo. Spet drugi v vodi vidijo le<br />
dobrino, ki plemeniti kapital polnilcev plastenk<br />
s pitno vodo, zato jo želijo privatizirati tudi tam,<br />
kjer se to še ni zgodilo. Vse bolj pa se krepi tudi<br />
spoznanje, da je to tista dobrina, brez katere tudi<br />
tehnološko superiorne družbe ne bodo mogle<br />
preživeti in se razvijati. Z današnjim stanjem tehnike<br />
res lahko v naravi spremenimo in naredimo<br />
marsikaj; vprašanje pa ni, ali to znamo, pomembnejše<br />
je vprašanje, ali to smemo. Gre torej za<br />
etična in ne za tehnična vprašanja.<br />
K sreči je Ljubljanica še vedno skoraj prijetno<br />
domovanje mnogim vrstam rastlin in živali,<br />
tudi mnogim vrstam kremenastih alg, čeprav<br />
ne vsem vrstam, ki bi v takšni reki lahko živele.<br />
Naša dolžnost je, da življenjske razmere izboljšamo,<br />
da se vrnejo tudi vrste, ki so zaradi našega<br />
neprimernega odnosa do reke izginile. Da bi<br />
se to zgodilo, bi morali rešiti vprašanja divjih<br />
deponij prispevnega območja, vprašanja spiranja<br />
kmetijskih površin v zaledju Ljubljane, obremenjenih<br />
z nevarnimi zaščitnimi sredstvi, vprašanja<br />
vnosa hranilnih in strupenih snovi in v zadnjem<br />
času vse bolj popularna vprašanja vnosa motilcev<br />
endokrinega sistema, poljudno imenovanih hormonski<br />
motilci; le–ti so nas streznili predvsem<br />
zaradi njihovega nepredvidljivega vpliva na ljudi,<br />
predvsem na moško populacijo. Zato je nespametno<br />
razmišljati le o tem, ali je lahko Ljubljanica<br />
kopalna voda, kakšne ekosistemske storitve nam<br />
nudi in ali jo bomo lahko uporabljali za pitno<br />
vodo. Dolgoletnega onesnaževanja reke ne moremo<br />
reševati na hitro. Zavedati se moramo, da<br />
je po vsaki bolezni potrebno okrevanje, in če je<br />
Izvir Pod stenami jeseni / The source Pod stanemi in autumn<br />
bolezen huda, je okrevanje dolgotrajno. Stopnjo<br />
obolelosti reke Ljubljanice nam kažejo tudi<br />
kremenaste alge.<br />
Prepričan sem, da bo reka Ljubljanica s svojo<br />
vidno pa tudi s skrito lepoto lahko razveseljevala<br />
prihajajoče rodove le v primeru, če bomo<br />
zdajšnji rodovi že danes spremenili svoj odnos do<br />
kopna in vode. Mnoge vrste so že danes redke in<br />
ogrožene; lahko jih izgubimo, preden jih sploh<br />
spoznamo. Tudi v Ljubljanici, reki tisočerih diatomejskih<br />
oblik. Korak na poti k boljšemu rečnemu<br />
in diatomejskemu jutri je tudi ta publikacija.<br />
Prof.dr. Mihael J. Toman,<br />
Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete<br />
Univerze v Ljubljani<br />
Ljubljana, 2. oktobra 2014<br />
6