67 Anica Gorgievska Institute and Museum – Bitola ... - ICOM-SEE

slu`i na polnotata na nejziniot izraz i go
preobrazuva spored barawata na
hristijanskata nauka.Hristijanstvoto izbira
od mnogubo`e~kiot svet se {to e negovo
hristijansko u{te pred Hrista, ili kako {to
se veli, "site del~iwa na vistinata koi tamu
bile rastureni gi soedinuva i gi vnesuva vo
polnotata na otkrovenieto".
So pomo{ na taa umetnost hristijanite se
trudele da go prenesat ne samo ona {to e
vidlivo za telesnite o~i, tuku i ona {to e
nevidlivo, odnosno duhovnata sodr`ina na
prika`anoto.
Ne e nekoe otkritie ako se ka`e deka
Heraklejskite mozaici se edinstvenoto
slikarsko svedo{tvo na svoeto vreme, a so toa
dragocen izvor za zapoznavawe na umetnosta i
sostojbata na duhot voop{to, no bez somnenie
vpe~atliv e podatokot deka ovie mozaici
zafa}aat povr{ina od okolu 1300 metri
kvadratni. (sl.3) Rasporedeni vo 16 prostorii
na tri objekti, izvedeni vo najraznovidni
mozai~ni tehniki, pretstavuvaat
najkompletna za~uvana vrska me|u paganskata i
hristijanskata antika.
Mora da napomeneme , ili potencirame
deka nekoi od ovie mozaici do 2000god. i posle
nivnoto otkrivawe i nezna~itelna preventiva
od {eesettite- sedumdesettite i
osumdesettite godini ne go imaa videno
sonceto na denot.
Poprecizno od 1959g do 1967g odredena
preventivna za{tita be{e napravena vrz
mozai~nite podovi na eksonarteksot,
narteksot, severniot i ju`niot
korab,krstilnica, katihumeniumot i
predvorjeto so kapela ( br. 14,8,9,11,12,13,6, 7
na planot 1) 4 .
Vo periodot od 1968g do do 1974g preventiva
e napravena vrz mozai~nite podovi : sreden
korab, ju`en aneks i site podovi vo
Episkopskata rezidencija ( br. 10,5,2,3,4,7 na
planot) , vrz koja oddelni konzervatorski
intervencii se vidlivi i vo 1980 g. 5
Vedna{ se postavuva pra{aweto zo{to od
1974god. do 2000 god. vrz istite ne se pravele
nikakvi konzervatorski intervencii, ili
zo{to istite ne se obelodenuvale.
Pokraj konzervatorskite raboti i
preventiva na delovi od arhitekturata na
lokalitetot Herakleja, sive ovie izminati 20-
30 godini akcentot se staval na konzervacija,
rekonstrukcija i revitalizacija na teatarot
od rimsko vreme , taka {to nikoga{ ne se
sozdale optimalni uslovi za dostojna
preventive na mozaicite. [to se odnesuva pak
do restavratorski raboti na teatarot , tie
smetam deka pretsavuvaat poseben problem koj
zaslu`uva posebna razrabotka proekcija za
nekoja idna tema 6 .
No da se vratime na na{iot problem, za
kogo u{te na startot bevme sosema svesni deka
zada~ata koja ni pretstoe{e ne e ni malku
lesna.
Ete glavno kako se trasira{e patot za
preventivna za{tita vrz ovie vredni mozi~ni
podovi.
Imeno, so dodelenite skromni sredstva od
strana na Ministerstvoto za kultura na R.
Makedonija vo 1998g. I 1999g se saniraa
mozai~nite povr{ini vo narteksot (sl.4)- ona
{to pretstavuva remek delo vo
ranohristijanskata umetnost , krstilnicata i
katihumeniumot na Golemata bazilika (vkupna
povr{ina od okolu 150 metri kvadratni).
Vo 2000g objektivno e da gi respektirame
sredstvata dodeleni od Fare programata za
razvoj na kulturata vo Makedonija so koi se
zaokru`ija rabotite na celiot kompleks na
Golemata bazilika ( br. 9.10.11, 5,6,7- na
planot- ili vkupna povr{ina od 448 metri
4
Mozai~nite podni povr{ini vo Herakleja se otkrieni vo periodot pome|u 1960 do 1974 godina , koga se
napraveni nekade pogolemi nekade pomali konzervatorski intervencii. Od strana na Jugoslovenskiot institute
za za{titan a spomenicite na kulturata- Belgrad, pod rakovodstvo na G.Toma{eviK, Cvetkovik
5
So rabotite prodol`i Republi~kiot zavod za za{titan a spomenicite na kulturata na Srbija, pod rakovodstvo
na G.Toma{evik. Cvetkovik
6
Smetam deka streme`ot za o`ivuvawe na arhitekturata od minatite vekovi vodi kon sozdavawe na mrtvorodeni
oblici. Niti mo`e ne{to da se odzeme, niti pak da se dodade zatoa {to toa se arhetipski vrednosti i vrz niv
treba da se deluva samo so konzervacija i preventiva, a nikako celosna rekonstrukcija. Vpro~em tie se kako
svetilnici koi ja rasvetluvaat vistinata za tvore~kata tradicija
75 [
CONDITION OF THE CULTURAL
AND NATURAL HERITAGE IN THE BALKAN REGION