67 Anica Gorgievska Institute and Museum – Bitola ... - ICOM-SEE

davaat takvo obele`je: Termi, Portik-sudnica,
komu sofisticiran izgled mu davaat stihovite
na Hesiod (izvedeni od deloto "Dela i dni", a
posveteni na bogot Zevs i Prvadata) kako i
markantniot teatar, se brojni pokazateli deka
na ova tlo so vekovi `ivotot imal
visokokulturna dimenzija (sl 1.)
Najslavniot period od svoeto postoewe
Heraklea go do`ivuva vo vremeto na
utvrduvaweto na hristijanstvoto kako
dr`avna religija, koga gradot stanuva sedi{te
na episkopija. Za toa najdobro svedo~i
pomenot na episkopite za nivno u~estvo na
crkovnite Sobori .
Gradot dobiva fizionomija na tipi~en
hristijanski grad so site karakteristi~ni
objekti. @ivi svedoci se ansamblot na
nepovtorlivo ubavite arhitektonski gradbi;
Mala bazilika, Golema bazilika, Episkopska
rezidencija so brojnite mozaici i Gradska
~e{ma podignata po povod 35 godini od
vladeeweto na energi~niot imperator
Justinijan.
Episkopite od Herakleja, od IV-VI v.ek po
Hr. se spomenuvaat ne samo na pomesnite, tuku
i na vselenskite sobori, duri i napati kako
zamenici na solunskiot episkop . Zna~i,
Heraklea kako episkopsko sedi{te ima
zna~ajna uloga za po{irokata regija.
Urbaniot `ivot vo Heraklea zgasnuva vo
krajot na VI vek so avaro slovenskite napadi.
Ona {to mo`ebi e najbrilijantno,
najvpe~atlivo , najmisteriozno i sekako
najzna~ajno vo Heraklea Linkestis toa se
podnite mozaici
Nema somnenie deka heraklejskite mozaici
se deca na ranohristijanskoto vreme i
obele`an pe~at na hristijanskata du{a. Deka
sekoja epoha na edna civilizacija kreira
umetnost koja i e svojstvena i nepovtorliva
svedo~i postoeweto tokmu na ovie mozaici .
Blagodarenie na niv od pazuvite na `ivotot
na ranoto hristijanstvo otkrivame " sveta
umetnost" bo`estveno vdahnovena , iskrena,
nedoprena, ma|epsni~ka...
[to se odnesuva do pretstavite na ovie
podovi, ist krug na motivi se povtoruva vo
site niv i zatoa istite se klasificirani vo
~etiri grupi vo koi se prepoznavaat ~etirite
elementi, ~etirite oblasti na hristijanskiot
univerzum 2 ;
1.Simetri~nite sliki go simboliziraat
Carstvoto nebesno, najsvetata oblast vo
hristijanskiot univerzum, oblasta na samiot
Bog.
2.Drvjata so plodovite, pticite, cvekinata,
smirenite `ivotni se del od slikite na Rajot/
neboto, vtorata oblast na hristijanskiot
kosmos.
3. @ivotnite vo borba, onie koi {to gonat
i koi {to se goneti ja ozna~uvaat Zemjata,
tretata oblast i na kraj
4. Vodeniot pejza`, odnosno slikite so vodi
polni so ribi i drugi morski, slatkovodni,
vistinski i izmisleni su{testva , e ~etvrtata
i poslednata oblast na kosmosot.
Site mozaici vo Herakleja se so edinstvena
ubavina, no remek delo na ranohristijanskata
umetnost pretstavuva mozaikot na podot vo
narteksot na Golemata bazilika.
Heraklejskiot mozai~ar na povr{ina od
preku 100 m 2 na frapanten na~in sozdal
"ritmi~ka kompozicija" so markantna
tendencija za simfoniskiot princip: idealna
ramnote`a, skladna ubavina so golema
estetska vrednost, silni ~uvstva so krajna
smirenost i elegancija, nasproti izrazenata
dinami~nost i treperewe (sl.2)
Pretstavata na mozaikot na podot vo
narteksot na Golemata bazilika e vistinsko
ispoveduvawe na hristijanskata vera. So
pomo{ na simboli~kiot jazik ja prepoznavame
drevnata azbuka na hristijanskiot religiozen
sistem 3 .
Sozdavaj}i se, hristijanskata umetnost gi
nasleduva najdobrite tradicii na stariot vek.
Taa se natopuva so helenizmot gi vpiva
elementite na egipetskata, siriskata,
rimskata i drugi umetnosti, go sakralizira
seto toa slo`eno nasledstvo, go doveduva da
2
Томашевиќ - Цветковиќ, Г.,2002, Београд, Корпусрановизантијских подних мозаика у епископском двору у
Хераклеји Линкестис
3
Ѓорѓиевска, A., 2001, София "Уметноста на ранохристијанските мозаици voHераклеa Линкестис", Материјали од 8
летна научна средба, Християнската идея во историята на културата на Европа, 65 - 71
74 [
CONDITION OF THE CULTURAL
AND NATURAL HERITAGE IN THE BALKAN REGION