VeÄ - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
VeÄ - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
VeÄ - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
in urejanja naselij, je umetniška izpoved lastna predvsem delu arhitektov, ki so v ta namen usmerjeno šolani. Podobno kot<br />
podoživljamo na podroèju drugih zvrsti umetniškega ustvarjanja avtorjevo izkušnjo kot lastno izkustvo in se s tem osebnostno<br />
bogatimo, ustvarjamo arhitekti skozi medij arhitekture pogoje <strong>za</strong> posebna, glede na program objektov ali prostorov razlièna<br />
emocialna doživetja, s katerimi <strong>za</strong>dovoljujemo posebne in splošne kulturne potrebe ljudi. Arhitektura kot umetnost ima svoje<br />
racionalno opravièilo, saj prispeva z oblikovanjem kvalitetnega in namenu primerno oblikovanega okolja k veèji ustvarjalnosti<br />
družbenega okolja in s tem posredno vzpodbuja njegovo veèjo družbeno uèinkovitost.<br />
Zaradi omenjenih nesporazumov in <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>šèite naziva »arhitekt« je Svet evropskih skupnosti izdal že leta 1985 direktivo, v<br />
okviru katere je navedel 11 pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi opravljati ta poklic, in, ki bodo <strong>za</strong>vezovali tudi našo<br />
državo ob njenem vstopu v EU. Arhitekt mora imeti v skladu s tretjim èlenom omenjene direktive naslednje sposobnosti in znanja:<br />
1. Sposobnost in znanje <strong>za</strong> izdelavo arhitekturnih projektov, ki izpolnjujejo estetske in tehniène <strong>za</strong>hteve stroke.<br />
2. Ustrezno znanje s podroèja zgodovine arhitekture in arhitekturne teorije ter teorije sorodnih umetnosti, družbenih ved in<br />
tehnike.<br />
3. Širše poznavanje upodabljajoèih umetnosti ter njihovega vpliva na arhitekturno oblikovanje.<br />
4. Ustrezna znanja s podroèja urbanistiènega naèrtovanja in projektiranja ter znanja, ki so potrebna v postopku naèrtovanja.<br />
5. Razumevanje odnosov med objekti in njihovim okoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem.<br />
6. Razumevanje poklica in družbene vloge arhitekta zlasti pri pripravi idejnih projektov, ki morajo upoštevati najširše<br />
družbene dejavnike.<br />
7. Poznavanje raziskovalnih metod ter projektnega pristopa <strong>za</strong> izdelavo idejnih projektov.<br />
8. Poznavanje gradbenih naèrtov ter konstrukcijskih in tehniènih problemov, pove<strong>za</strong>nih z naèrtovanjem objektov<br />
9. Poznavanje gradbene fizike, tehnologije in namembnosti objektov, z namenom, da bi naèrtovali udobne in pred<br />
zunanjimi vplivi uèinkovito <strong>za</strong>šèitene objekte.<br />
10. Potrebno znanje s podroèja projektiranja, ki <strong>za</strong>gotavlja uresnièitev <strong>za</strong>htev uporabnikov objektov v okviru stroškovnih<br />
omejitev in gradbenih predpisov.<br />
11. Poznavanje predpisov in postopkov iz prostorske in gradbene <strong>za</strong>konodaje.<br />
Z <strong>za</strong>dovoljstvom ugotavljamo, da je program ljubljanske fakultete v celoti skladen z zgoraj opisanimi pogoji, tako da v tem smislu<br />
ne prièakujemo nikakršnih ovir <strong>za</strong> priznanje naših diplom oziroma strokovnih licenc v okviru EU.<br />
dekan Fakultete <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong><br />
prof. mag. Peter Gabrijelèiè, univ. dipl. inž. arh.<br />
9
Change language