Več - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

DEKANOV NAGOVOR
Ljubljanska Fakulteta za arhitekturo velja po splošnem preprièanju za eno boljših srednjeevropskih arhitekturnih šol. Njen
kvalitetni nivo potrjujejo številni uspešni študenti in diplomanti, ki dosegajo zavidljive rezultate, tako doma kot v tujini, prav tako
kvaliteten pedagoški kader, ki uèinkovito pokriva veèino sodobnih vidikov arhitekturnega ustvarjanja. Na fakulteti je vpisanih
okoli 700 študentov ter zaposlenih okoli 50 uèiteljev in sodelavcev. Za vpis na fakulteto je potrebno opraviti preizkus
sposobnosti za študij arhitekture. Vsako leto se na novo vpiše 120 rednih in 45 izrednih študentov. Leta 2000 je na fakulteti
diplomiral tritisoèi diplomant. Naše diplomante odlikujejo široka in dobra strokovna podkovanost ter sistematièen projektni
pristop, kar omogoèa njihovo uspešno zaposlovanje na najrazliènih poljih likovnega in arhitekturnega ustvarjanja - od
grafiènega oblikovanja, scenografije, notranje opreme, preko arhitekturnega in urbanistiènega oblikovanja do prostorskega
planiranja.
Fakulteta ima živ stik in žlahtno povezavo z najboljšo srednjeevropsko kulturno tradicijo. Zaèetki organiziranega študija
arhitekture v Ljubljani segajo v leto 1919, ko je bila po zlomu avstroogrske monarhije ustanovljena ljubljanska univerza,
oziroma v leto 1920, ko je bil pod vodstvom arhitekta Ivana Vurnika organiziran prvi oddelek za arhitekturo na takratni tehniški
fakulteti. Ivan Vurnik je bil izrazit zastopnik tehniškega pojmovanja stroke, po vzoru pariške Ecole des Beaux Arts, zato je za
kasnejše programsko in idejno ravnotežje šole nadvse pomemben prihod arhitekta Jožeta Pleènika, ki je uvedel ateljejski
naèin dela in umetniško tradicijo Wagnerjeve šole. Omenjena razpetost med tehniškim in umetniškim vidikom obravnave stroke
je od takrat naprej stalnica študija arhitekture v Ljubljani.
Potem, ko sta Ivan Vurnik in Jože Pleènik s svojim ustvarjalnim in pedagoškim delom usodno zaznamovala obdobje med obema
vojnama, ju je po vojni dostojno zamenjala mlajša generacija arhitektov na èelu z Edom Mihevcem in Edom Ravnikarjem, ki
sta zagovarjala modernejši pogled na arhitekturo. V povojnem obdobju je bil oddelek za arhitekturo dolga leta sestavni del
Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, razen med leti 1950 do 1954, ko je pridobil kratkotrajno samostojnost v
okviru TVŠ. Podobno kot prej Vurnik in Pleènik sta bila tudi Ravnikar in Mihevc prisotna na najštevilnejših podroèjih strokovnega
dela in sta pomembno prispevala k obnovi in izgradnji domovine. Njuno pedagoško delo je bilo nenehno tesno povezano z
velikimi praktiènimi nalogami, v katere sta vkljuèevala tudi študente.
Leta 1995 se je oddelek za arhitekturo na takratni FAGG preoblikoval v samostojno Fakulteto za arhitekturo. Z nekdanjo
skupno fakulteto smo ohranili še naprej tesne akademske vezi, negujemo pa tudi tradicionalno povezovanje šole s prakso. V ta
namen smo uspeli pritegniti k delu na fakulteti nekaj uglednih predstavnikov slovenske stroke, ki uspešno prenašajo svoje
bogate praktiène izkušnje in teoretièna znanja na najmlajšo generacijo.Uèitelji na fakulteti se habilitirajo na osnovi umetniških
ali znanstvenih kriterijev. Ob številnih uspešnih umetniških ustvarjalcih je na šoli tudi vrsta pedagogov, ki so usmerjeni v
teoretiène predmete in so pridobili svoja znanja na tujih univerzah. Veè kot petdesetim redno zaposlenim univerzitetnim
uèiteljem in sodelavcem se vsako leto pridružita vsako tudi dva gostujoèa predavatelja iz tujine.
Že prvi mojstrski šoli Ivana Vurnika in Jožeta Pleènika sta se kaj kmalu sooèili s prostorskimi problemi. Takrat provizorna
5