TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

8 Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine Lahko so sicer kopirali idejo, ki pa je patentna prijava prizadetega ne ščiti. Obstaja tudi sledeča zanimiva situacija: pristojni patentni urad je prijavo patenta sicer sprejel, saj je ustrezala formalnim pogojem za prijavo, vendar popolni preizkus še ni bil opravljen in tako obstaja možnost, da je prijava prizadetega podobna kakšni že predhodno vloženi prijavi. V tem primeru je reagiranje lahko kljub temu smiselno. Na osnovi suma kršitve ali tožbe je namreč možno zahtevati hitrejše postopke podeljevanja. Prav tako pa večinoma velja tudi načelo, da se v sodnih sporih po podelitvi pravice roki računajo od dne opozorila domnevnemu kršitelju na kršitev. Kazni za čas od obvestila do podelitve patenta sicer niso tako visoke, kot za čas po podelitvi, vendar je tudi to dejstvo lahko pomembno. Vsekakor se je koristno pred prijavo kršitve posvetovati s pristojnimi organizacijami, povezanimi z intelektualno lastnino (Urad RS za intelektualno lastnino, Avtorska <strong>agencija</strong> Slovenije, patentni zastopniki, odvetniki), neposredno za izvajanje prepovedi pa so pristojne druge institucije (Generalni carinski urad - Sektor za carinske in davčne postopke - Oddelek za prepovedi in omejitve, Tržni inšpektorat RS, Uprava kriminalistične policije - Sektor za gospodarsko kriminaliteto). 8.6 Spremljanje tehnološkega stanja (Technology watch) »Technology watch« je pomemben sestavni del poslovnega procesa, ki je seveda povezan tudi s področjem pravic intelektualne lastnine. Pri prijavi patenta je namreč potrebno preveriti: • stanje tehnike v svetu (splošno) • v patentnih bazah (fokusirano). Pogoj za mednarodni patent je novost; to pomeni, da mora biti izum nov v svetovnem merilu. Zato ni dovolj, da preverjamo stanje le v patentnih bazah, kot si nekateri zmotno predstavljajo. Potreben je širši vpogled; če je izum že dostopen, npr. v obliki izdelka, patentiranje ni možno. Podobno velja za druge, javno znane izume, v revijah objavljene rešitve ipd. Zato bomo to področje pričeli z bolj celovitim pogledom na pregled stanja tehnike, ki ne bo usmerjen le v pridobivanje potrebnih informacij v povezavi s patenti, ampak kompleksnim spremljanjem tehnološkega stanja, ki je bolj znano pod imenom »Technology watch«. 8.6.1 Namen spremljanja tehnološkega stanja Spremljanje tehnološkega stanja pomeni ugotovitev stanja na raziskovalnem in tehnološkem področju v mednarodnem merilu. Želimo ugotoviti, kaj je bilo na določenem področju tehnologije že narejenega oz. kakšne so smernice razvoja. Poznavanje stanja je zaradi hitrega razvoja tehnologije in globalizacijskih učinkov potrebno tako pri samem razvoju novih izdelkov in storitev, izboru materialov in sestavnih delov, nabavi razvojne in proizvodne opreme, logistiki kot tudi pri spremljanju razvoja konkurence in njihovih tržnih aktivnosti. Rezultati analize služijo tudi pri managerskem odločanju o novih invencijah in seveda pri strateških odločitvah vodstva (Tabela 2). 8.6.2 Samostojno ali s pomočjo strokovnjaka? Pregled stanja tehnike opravljajo večja podjetja pogosto sama, mala in srednja podjetja pa lahko naročijo analizo pri institucijah, ki so za to usposobljene. Cene se glede na obseg storitev in kakovost gibljejo od nekaj tisoč pa tudi do nekaj deset tisoč evrov. Dobra analiza je možna le ob dobro usposobljenem strokovnjaku – generalistu, ki pozna način dela in razpolaga s plačljivimi bazami podatkov ter sodeluje s strokovnjaki iz konkretnih področij (univerze, fakultet, s svetovalci, z višjim vodstvom podjetja ipd.). Delo poteka v veliki meri prek interneta, saj je ob vešči uporabi to izjemen vir informacij. Celo profesionalne obveščevalne službe namreč v zadnjem obdobju prek interneta zberejo velik del informacij, ki jih potrebujejo za svoje delo; po nekaterih podatkih preko 80 %. Delo poteka v več fazah. Za pridobitev ustreznih informacij je nujno, da je problem jasno definiran, sicer iz množice informacij ni lahko izbrati pravih. Sledi zbiranje informacij, po potrebi vključijo tudi zunanje strokovnjake. Po tej fazi je nujno filtriranje in urejanje pridobljenih podatkov ter njihova analiza. Sledi priprava osnovnega poročila in predstavitev naročniku. Ob upoštevanju njegovih pripomb sledi dodatno pridobivanje podatkov, analiza in priprava končnega poročila. Rezultati so v praksi za naročnika bistveno bolj uporabni, če ta pri delu kontinuirano sodeluje, saj gre za izredno usmerjeno raziskavo glede na potrebe naročnika. Omeniti je potrebno, da nekatera podjetja del tega procesa pravzaprav izvajajo trajno. Spremljajo različne internetne ali drugačne vire, obiskujejo sejme, razstave, tudi strokovne konference. Vsaj delno poznajo konkurenco in dobavitelje tehnologije in opreme. Vendar praksa kaže, da sistematična analiza z novimi in bolj poglobljenimi pristopi prek ekspertov pomeni za podjetje dodano vrednost, ki jo to s pridom uporabi v poslovnem procesu. 123
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS Tabela 2: Možnosti spremljanja tehnološkega razvoja Prikazane so vrste podatkov, viri informacij in nivo uporabnosti za podjetje. 8.6.3 Iskanje preko spletnih strani Za samostojno preverjanje stanja lahko uporabimo splošne iskalnike, kot so npr. Google (www.google.com), Altavista (www. altavista.com), Bing (http://www.bing.com/). Popolnih informacij seveda ne bomo našli nikjer, lahko pa na spletu najdemo že opravljene obširnejše študije, razprave, preglede, ocene itd, ki se vsaj delno skladajo z našim področjem zanimanja. Tako so na straneh www.primetechnologywatch.org.uk na voljo npr. dokumenti (raziskave) o tehnološkem razvoju na področju e-študija, nanotehnologiji, novih tehnologijah ekranov, optični telekomunikaciji itd. Omeniti velja tudi bolj zahtevne podatkovne zbirke, kot je npr. Dialog (www.dialog.com) s področja podjetništva in financ, kemije, energije in okolja, hrane, patentov, medicine, farmacije, tehnologije itd. Uporaba teh zbirk je zahtevna, predvsem pa ni poceni. Izredno koristne (in brezplačne) so zbirke podatkov, ki se zbirajo v okviru informacijskega servisa Evropske skupnosti (http://cordis.europa.eu/) (CORDIS - Community Research and Development Information Service). Pod naslovom »Database and Web Services« se nahaja vrsta zbirk o RR delu, ki ga financira Evropska skupnost, iskalniki partnerjev za RR delo, zbirke programov in projektov itd. Pri brskanju po literaturi je popularno iskanje in nakup knjižne literature prek internetne knjigarne Amazon.com (www.amazon. com), ki pa se ji pridružujejo tudi druge knjigarne, kot na primer Barnes&Noble (www.barnesandnoble.com). Nakup nam lahko olajša pregled kazala knjige, včasih pa so koristne tudi ocene kupcev knjige. 8.6.4 Iskalniki patentov Iskalnikov po zbirkah patentov je na internetu zelo veliko, le malo pa je brezplačnih. V praksi se najbolje izkažeta iskalnik ameriškega patentnega urada USPTO na spletni strani (www.uspto.gov/patft) in iskalnik evropskega patentnega urada EPO na strani (ep. espacenet.com). Prvi omogoča le iskanje po ameriških patentnih spisih, brez česar ni resne poizvedbe, drugi pa omogoča vzajemno iskanje po evropski (EPO), mednarodni (WIPO) in japonski patentni zbirki. 124
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59:
5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61:
5 Technology Management nology port
Page 62 and 63:
5 Technology Management Technology
Page 64 and 65:
5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67:
5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69:
5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71:
6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73:
6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?