TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

8
Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine
Lahko so sicer kopirali idejo, ki pa je patentna prijava prizadetega ne ščiti. Obstaja tudi sledeča zanimiva situacija: pristojni patentni
urad je prijavo patenta sicer sprejel, saj je ustrezala formalnim pogojem za prijavo, vendar popolni preizkus še ni bil opravljen in tako
obstaja možnost, da je prijava prizadetega podobna kakšni že predhodno vloženi prijavi. V tem primeru je reagiranje lahko kljub temu
smiselno. Na osnovi suma kršitve ali tožbe je namreč možno zahtevati hitrejše postopke podeljevanja. Prav tako pa večinoma velja
tudi načelo, da se v sodnih sporih po podelitvi pravice roki računajo od dne opozorila domnevnemu kršitelju na kršitev. Kazni za čas
od obvestila do podelitve patenta sicer niso tako visoke, kot za čas po podelitvi, vendar je tudi to dejstvo lahko pomembno.
Vsekakor se je koristno pred prijavo kršitve posvetovati s pristojnimi organizacijami, povezanimi z intelektualno lastnino (Urad RS za
intelektualno lastnino, Avtorska agencija Slovenije, patentni zastopniki, odvetniki), neposredno za izvajanje prepovedi pa so pristojne
druge institucije (Generalni carinski urad - Sektor za carinske in davčne postopke - Oddelek za prepovedi in omejitve, Tržni inšpektorat
RS, Uprava kriminalistične policije - Sektor za gospodarsko kriminaliteto).
8.6 Spremljanje tehnološkega stanja (Technology watch)
»Technology watch« je pomemben sestavni del poslovnega procesa, ki je seveda povezan tudi s področjem pravic intelektualne
lastnine. Pri prijavi patenta je namreč potrebno preveriti:
• stanje tehnike v svetu (splošno)
• v patentnih bazah (fokusirano).
Pogoj za mednarodni patent je novost; to pomeni, da mora biti izum nov v svetovnem merilu. Zato ni dovolj, da preverjamo stanje
le v patentnih bazah, kot si nekateri zmotno predstavljajo. Potreben je širši vpogled; če je izum že dostopen, npr. v obliki izdelka,
patentiranje ni možno. Podobno velja za druge, javno znane izume, v revijah objavljene rešitve ipd. Zato bomo to področje pričeli
z bolj celovitim pogledom na pregled stanja tehnike, ki ne bo usmerjen le v pridobivanje potrebnih informacij v povezavi s patenti,
ampak kompleksnim spremljanjem tehnološkega stanja, ki je bolj znano pod imenom »Technology watch«.
8.6.1 Namen spremljanja tehnološkega stanja
Spremljanje tehnološkega stanja pomeni ugotovitev stanja na raziskovalnem in tehnološkem področju v mednarodnem merilu.
Želimo ugotoviti, kaj je bilo na določenem področju tehnologije že narejenega oz. kakšne so smernice razvoja. Poznavanje stanja
je zaradi hitrega razvoja tehnologije in globalizacijskih učinkov potrebno tako pri samem razvoju novih izdelkov in storitev, izboru
materialov in sestavnih delov, nabavi razvojne in proizvodne opreme, logistiki kot tudi pri spremljanju razvoja konkurence in njihovih
tržnih aktivnosti. Rezultati analize služijo tudi pri managerskem odločanju o novih invencijah in seveda pri strateških odločitvah
vodstva (Tabela 2).
8.6.2 Samostojno ali s pomočjo strokovnjaka?
Pregled stanja tehnike opravljajo večja podjetja pogosto sama, mala in srednja podjetja pa lahko naročijo analizo pri institucijah, ki
so za to usposobljene. Cene se glede na obseg storitev in kakovost gibljejo od nekaj tisoč pa tudi do nekaj deset tisoč evrov. Dobra
analiza je možna le ob dobro usposobljenem strokovnjaku – generalistu, ki pozna način dela in razpolaga s plačljivimi bazami podatkov
ter sodeluje s strokovnjaki iz konkretnih področij (univerze, fakultet, s svetovalci, z višjim vodstvom podjetja ipd.). Delo poteka v
veliki meri prek interneta, saj je ob vešči uporabi to izjemen vir informacij. Celo profesionalne obveščevalne službe namreč v zadnjem
obdobju prek interneta zberejo velik del informacij, ki jih potrebujejo za svoje delo; po nekaterih podatkih preko 80 %.
Delo poteka v več fazah. Za pridobitev ustreznih informacij je nujno, da je problem jasno definiran, sicer iz množice informacij ni
lahko izbrati pravih. Sledi zbiranje informacij, po potrebi vključijo tudi zunanje strokovnjake. Po tej fazi je nujno filtriranje in urejanje
pridobljenih podatkov ter njihova analiza. Sledi priprava osnovnega poročila in predstavitev naročniku. Ob upoštevanju njegovih pripomb
sledi dodatno pridobivanje podatkov, analiza in priprava končnega poročila.
Rezultati so v praksi za naročnika bistveno bolj uporabni, če ta pri delu kontinuirano sodeluje, saj gre za izredno usmerjeno raziskavo
glede na potrebe naročnika.
Omeniti je potrebno, da nekatera podjetja del tega procesa pravzaprav izvajajo trajno. Spremljajo različne internetne ali drugačne
vire, obiskujejo sejme, razstave, tudi strokovne konference. Vsaj delno poznajo konkurenco in dobavitelje tehnologije in opreme. Vendar
praksa kaže, da sistematična analiza z novimi in bolj poglobljenimi pristopi prek ekspertov pomeni za podjetje dodano vrednost,
ki jo to s pridom uporabi v poslovnem procesu.
123