TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

8 Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine • kdo bo izdelek proizvajal in tržil (lastno podjetje, sodelovanje, licenciranje ipd)? • ali imamo znanje, voljo, sodelavce, jasno strategijo, finance, trg za izkoriščanje/prodajo patenta? • življenjska doba izdelka – kratka ali dolga (postopek patentiranja je dolgotrajen) 8.4.5 Model Novi izdelki in procesi – inovacije – so pogosto rezultat dejavnosti raziskovanja in razvoja. Ti izumi so, kot že omenjeno, zaščiteni s pomočjo patentiranja. Razvoj novih izdelkov se lahko gradi tudi na invenciji novih oblik, pogosto imenovanih model – npr. Iskrin telefon. Ta novi model je lahko estetskega značaja ali pa gre tudi za uporabnost, odvisno od vrste modela. Zakonodaja, ki zadeva model, je namenjena zaščiti modela izdelka. Zaščita se lahko opravi na nacionalni ravni ali pa na evropski ravni pri Uradu za harmonizacijo notranjega trga (Office of Harmonisation for the Internal Market – OHIM). 8.4.6 Blagovna znamka Blagovna znamka (to je starejši izraz, ki se še vedno uporablja - sicer govorimo o znamki - angl. Trademark) se razlikuje od avtorskih pravic in patentov, ker je simbol ali ime ali kombinacija imena in simbola, povezanega s posebnim izdelkom ali storitvijo, ki jo naredi prepoznavno ter poskrbi, da se razlikuje od ostalih podobnih izdelkov ali storitev. Znamka se lahko registrira ali pa se zaščiti z uporabo (z določenimi omejitvami) tako, da velika večina porabnikov v ciljni skupini ve za ta izdelek ali storitev. Nihče tako ne bo mogel uporabljati te blagovne znamke ali blagovne znamke, ki je tej podobna. Tako ima npr. Cockta (Kolinska) vlogo za obe sliki – logo in steklenico. Blagovna znamka ni časovno omejena, četudi jo je potrebno ponovno registrirati vsakih deset let. Toda ta registracija se lahko neomejeno ponovi. Vse vrste blagovnih znamk mora biti možno izdelati v grafični obliki. Vprašanje, o katerem se je veliko razpravljalo, je, ali je zvok lahko registriran kot znamka. Sprejeta je bila odločitev, da lahko, če se pri tem upošteva nekaj osnovnih pravil. Znamke se lahko registrirajo v več kot v eni državi. Uporaba znamke je zelo pomembna za vse vrste izdelkov in storitev, tudi če ni registrirana. Večina podjetij, a tudi organizacij, združenj, šol itd. v svoji vsakodnevni komunikaciji redno uporablja svoje blagovne znamke. VNedavno so se razplamtele polemike o pravici uporave znamke iPad, ki jo uporablja Apple, lasti pa si jo tudi Fujitsu. Prijava znamke na nivoju Evrope se lahko opravi pri Uradu za harmonizacijo notranjega trga (Office of Harmonisation for the Internal Market – OHIM), ki ima sedež v mestu Alicante (Španija). 8.4.7 Avtorska pravica Inovativno in raziskovalno razvojno delo na vseh področjih je povezano z objavo rezultatov v člankih, publikacijah, na konferencah ipd. Del ustvarjenega dela se lahko varuje prek zaščite industrijske lastnine, del pa ščiti Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Vendar avtorska pravica zaščiti le »izražanje« avtorja (teks, slike…), ne pa tudi ideje, ki se za tem skriva, kar je zelo pomembna informacija, ki se pogosto spregleda. Tipičen spisek avtorskih del - niso pravilo! Spodaj navedene točke predstavljajo sicer tipičen spisek vrst avtorskih del, ki večinoma pokrivajo vsa področja avtorskega ustvarjanja, a presoja vsakega dela zahteva specifično oceno: • govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja, • pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi, • glasbena dela z besedilom ali brez besedila, • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, • koreografska in pantomimska dela, • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, • avdiovizualna dela, • likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi, • arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, • kartografska dela, • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). 121
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS Vrste del, ki niso avtorsko varovana Nekaterih vrst intelektualnega ustvarjalnega dela pa zakon ne varuje. Gre za • ideje, načela, odkritja, • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, • ljudske književne in umetniške stvaritve. 8.5 O oblikah varovanja V splošnem lahko navedemo več možnosti, ki služijo varovanju naših poslovnih skrivnosti, know-howa, idej, rešitev…: • zaščita intelektualne lastnine (že prikazano), • tajnost, • biti korak pred ostalimi. S sredstvi zaščite industrijske lastnine in avtorskih pravic se lahko do neke mere preprečita kraja in posnemanje. Od narave izdelka, vrste in preciznosti zaščite, sposobnosti konkurence, da obide zaščito, tehnoloških novosti, ki omogočajo drugačno in enostavnejšo rešitev, je odvisno, do kakšne mere bo intelektualna lastnina zaščitena. Na žalost pa je moč tudi zelo kvalitetne zaščite obiti in nekaznovano kopirati. 8.5.1 Poskrbite za tajnost Drug način zaščite izuma ali novosti je, da ga preprosto obdržimo kot skrivnost. Novost je lahko skrita v novem izdelku in je iz izdelka ni moč razbrati. Tak primer je npr. recept za Coca-Colo, ki ga menda pozna le peščica ljudi. Ker ga na podlagi pijače ni možno ustrezno kopirati, bi z zaščito lahko naredili več škode kot koristi, saj bi bila formula v tem primeru sicer ščitena, a javno znana. Dodatno varovanje pa omenjeni pijači predstavlja zaščitena blagovna znamka imena »Coca-cola« in zaščita oblike vsem znane steklenice. Oboje predstavlja poleg pijače pomemben del tržne prednosti. Drug primer predstavlja proizvodnja visoko kakovostnega jekla. Podjetje je iznašlo način, kako narediti jeklo enake kakovost kot konkurenca, a po nekajkrat nižji ceni. Ker je šlo za izboljšavo proizvodnega procesa, se je odločilo, da rešitve ne bo patentiralo, a bo sam postopek skrbno varovalo. Torej preprečilo, da bi nepoklicani – bodisi zaposleni ali obiskovalci prišli do pomembnih informacij. 8.5.2 Bodite korak pred ostalimi – vodilna inovacijska strategija Celo najbolj varovane skrivnosti so podvržene razkritju – bodisi zaradi »lukenj« v varnosti informacijskih sistemov, še pogosteje pa zaradi človeškega faktorja. Spomnite se le na slovitega agenta 007, ki je s pomočjo svojega šarma pridobil nič koliko informacij. In več kot je informacija vredna (pomembnejša kot je novost), bolj se konkurenca trudi, da bi jo pridobila. Poleg tega obstajajo tudi druge oblike tržnih proizvodov, kjer je ključno idejo poslovnega uspeha težko dobro varovati. Tak primer predstavlja ideja zobnega rentgena – samega principa delovanja (odkritje žarkov) niti same ideje zobnega rentgena ni možno ščititi, ščitimo pa lahko konkretno izvedbo. Torej tisti, ki se je spomnil omenjene naprave nima prednosti same po sebi, razen če ni zaščitil konkretne izvedbene rešitve posameznih delov (npr. s patentom). Tako je smiselno osnovno izvedbo trajno nadgrajevati in s sistemom trajnih novosti ohranjati tržni delež. Tak primer je v svetu npr. iPod, ki trajno postavlja nove standarde inovativnosti proizvoda. Biti korak pred konkurenco, na podlagi trajnih, korenitih inovacij, je brez dvoma ena ključnih lastnostih podjetji z vodilno inovacijsko strategijo. Eden od pokazateljev je število patentov (glej prikaz podjetij z največ patenti v letu 2009). Zaključimo z nasvetom – smiselno uporabite kombinacijo formalne oblike zaščite, ter ostalih možnosti. Ne zanašajte se le na en patent, saj vam tudi v primeru odlične zaščite ne bo prinesel dolgoročnega preživetja. Današnja dinamika razvoja globalnega trga zahteva poleg varovanja intelektualne lastnine predvsem trajno inoviranje – ne le proizvoda, storitve in procesa, ampak tudi vodstvenih, poslovnih in tržnih modelov. 8.5.3 Kršenje pravic Glavni namen zakonov o intelektualni lastnini je zaščita pravic. Zato je pomembno vedeti, kaj v primeru kršitve storiti in kakšne so možnosti za zavarovanje. Preden se ukrepa, je potrebno natančno preveriti, ali je do kršitve v resnici prišlo, ali gre le za prvo oz. čustveno reakcijo prizadetega. Dogaja se, da je npr. prijavitelj patenta ugotovil, da se je na tržišču pojavil podoben izdelek, kot ga je prizadeti patentiral. Pri tem ni nujno, da gre za resnični razlog za reagiranje. Lahko gre le za kopijo, ki je izvedena na tak način, da reagiranje pravzaprav ni možno. 122
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59:
5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61:
5 Technology Management nology port
Page 62 and 63:
5 Technology Management Technology
Page 64 and 65:
5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67:
5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69:
5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71:
6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?