TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

8 Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine • z mednarodno patentno prijavo (v skladu z mednarodno patentno prijavo – PCT sistemom), ki se pošlje mednarodni organizaciji, ki ji je bila podeljena pravica, da obravnava te prijave. Na koncu nacionalna organizacija v udeleženi/h državi/državah dobi končno odobritev; • z evropsko patentno prijavo, kjer Evropski patentni urad (European Patent Office-EPO) lahko podeli patent. Postopki so dragi in dolgotrajni (okvirne cene so prikazane v nadaljevanju), pogosto trajajo nekaj let, manj kot leto dni pa je redkost. Svetovalne organizacije oz. patentni zastopniki so glavni akterji, ki v imenu podjetja ali posameznika poskrbijo za eno od oblik mednarodne prijave. Več kot je dežel, v katerih želimo odobren patent, več stroškov bomo imeli za konzultacije, prevode ter razne stroške in pristojbine. Če smo raziskovalci, bo gotovo zanimivo objaviti, kar smo odkrili/rešili. Če rešitev najprej objavimo v znanstveni reviji ali podobno, bo to pomenilo, da je v večini držav na svetu ne moremo patentirati. Toda možno je objaviti zgolj rezultate, tako da objava ne poda zadosti podatkov, da bi se izum dal kopirati ali izdelati na osnovi podatkov, podanih v članku. Najbolje je, da se vnaprej pozanimamo o nacionalnih predpisih in uredbah. Nacionalna prijava patenta Najosnovnejša oblika je nacionalna prijava v posamezni državi. Ta se najkasneje v letu dni (kolikor traja prednostna pravica) po prvi prijavi (ne podelitvi) vloži pri ustreznem organu v željeni državi. Postopek prijave je podoben postopku pri slovenskem Uradu, a nekaj uradov v tujini izvede celoten postopek popolnega preizkusa pred podelitvijo patenta. Prijava in postopek se vodi prek zastopnika v zadevni državi ob uporabi uradnega jezika države, kjer se patent vlaga. Ta vrsta prijave se uporablja, če želimo zaščititi izum v omejenem številu držav (postopek je za več kot pet držav zaradi visoke cene neupravičen ) ali v državah, ki niso članice mednarodnih sporazumov. PCT prijave (Pogodba o sodelovanju na področju patentov) PCT je osnovan na sporazumih med več kot 100 državami. Osrednja ideja je, da se prijave lahko delno opravijo s pomočjo ene same prijave in da je treba definirati dežele, kjer naj bi patent bil izdan. Prijava se lahko opravi prek nacionalnih patentnih uradov ali prek Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization WIPO – www.wipo.int) v Ženevi oz. na Evropskem patentnem uradu (European Patent Office EPO – www.epo. org). Postopek za PCT prijavo se začne tako, da se na mednarodni ravni pregleda stanje tehnike glede novosti. Po tem, ko strokovnjak pregleda prijavo, poda mnenje o možnostih, da se ta patent pridobi. Mednarodni fazi sledijo nato nacionalne faze v državah, kjer se je zaprosilo za patent. Na spletni strani WIPO je moč najti več podrobnosti o PCT prijavah ter raznih časovnih okvirjih in fazah. Prijava za evropski patent – EPC V skladu z evropskim sporazumom je možno pridobiti patent v državah članicah Evropske patentne konvencije in nekaj dodatnih državah (skupaj 33 držav). Prijava mora vsebovati spisek držav, kjer naj bi se patent vložil. To se opravi s prevedeno verzijo patenta, poslano na vse nacionalne urade. Prijava se lahko pošlje neposredno na Evropske patentne urade v angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. Prijavni obrazci so na voljo pri Evropskem patentnem uradu. Kot pri PCT prijavah se tudi v tem primeru postopek prične s poizvedovanjem, ali obstajajo ovire v zvezi s patentom (podobno kot PCT). Za tem se opravi ocena same prijave. Ko je ta pripravljena za odobritev, je potreben prevod v tri jezike: angleščino, francoščino in nemščino. Objavljen bo tudi v Evropskem patentnem biltenu (European Patent Bulletin). Evropski patent pravzaprav ni pravi oz. enoten evropski patent, temveč temelji na nacionalnih patentih. Zato mora biti potrjen v vseh državah, kar vključuje tudi prevod prijave v posamezni nacionalni jezik. 8.4.4 Nasveti in stroški glede postopkov za pridobitev patenta Stroški postopkov za pridobivanje pravic industrijske lastnine (patenti, modeli, blagovne in storitvene znamke) se delijo na uradne takse, ki se plačujejo patentnim uradom oz. uradom za intelektualno lastnino v posameznih državah ali mednarodnim istonamenskim organizacijam, npr. Evropskemu patentnemu uradu (EPO) ali Mednarodnemu uradu za intelektualno lastnino (WIPO), in na stroške patentnih zastopnikov. Zneski uradnih taks za Slovenijo so objavljeni na spletni strani Urada za intelektualno lastnino RS. Na isti spletni strani na mestu »uporabne povezave« lahko najdemo tuje urade za intelektualno lastnino in v njih tudi cenike uradnih taks. Stroške patentnih zastopnikov je zelo težko opredeliti, ker je vsak postopek svojevrsten po zahtevnosti dela in porabljenega časa. Zakonodaja dovoljuje prijaviteljem v lastni državi voditi postopek brez patentnega zastopnika. Tudi slovenski Urad navaja na svoji spletni strani dovolj podatkov in napotkov, da lahko z vestnim študijem le-teh vložiti formalno pravilno prijavo patenta, znamke ali modela. V tujini razen nekaj izjem vodi obvezno tovrstni postopek registrirani patentni zastopnik. Odločitev za patentnega zastopnika je na strani prijavitelja. Najprej se mora prijavitelj prepričati, če zna ali se bo naučil razen formalno pravilne sestave dokumentacije za ustrezno prijavo tudi razumeti in vanjo vključiti pravilne vsebinske elemente. Namreč: po vložitvi prijave ni možno več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije. Natančno ista vsebina prve prijave je edina, s katero lahko prijavitelj nadaljuje uveljavljanje pravic industrijske lastnine v tujini. Če je torej prva prijava vsebinsko nedorečena, se ta hiba nadaljuje v vseh nadaljnjih prijavah istega izuma. To povzroči dodatne stroške in, kar je še pomembnejše, zmanjša ali celo izniči možnost za podelitev pravic zlasti tam, kjer je predpisan vsebinski preizkus izuma. Zato je ključna začetna od- 119
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS ločitev prijavitelja glede patentnega zastopnika in sicer že pri prvi prijavi. Edino od prijavitelja je odvisno, da je prijava vložena pravočasno, t.j. pred javnim razkritjem bistva izuma s prodajo ali predstavitvijo izuma na sejmih, v medijih ipd. Pri znamki tega pogoja ni, vendar je pri poplavi registriranih znamk vedno težje ustvariti znamko, ki bo ustrezala marketinškim zahtevam in hkrati ne bo obremenjena s pravicami tretjih oseb, ki so imetniki podobnih znamk. Samo skrb za zniževanje stroškov industrijske lastnine je lahko usodna. Prijavitelji naj precenijo svoje znanje in zmožnosti, vključujoč tudi nadaljnji čas in napor za pridobivanje tega znanja, ter oceno tveganja gospodarske škode v primeru, da zaradi ne dovolj poglobljenega znanja pride do zavrnitve prijave ali zmanjšanja vsebinskega obsega varstva izuma. Izhodišče za vse te odločitve je poslovni načrt prijavitelja, ki zajema vse korake načrtovanja in razvoja prototipa in vzporedno tudi upoštevanje znanega stanja tehnike, zlasti tiste, ki je varovana s pravicami tretje osebe. Poslovni načrt vsebuje tudi postopke prodaje v najširšem smislu. Sestavni del poslovnega načrta v vseh odsekih, od začetka projekta dalje, naj vključuje industrijsko lastnino. Pri sestavi takega poslovnega načrta se bodo pojavila vprašanja v okviru industrijske lastnine: tehnična, postopkovna in krajevna glede uveljavljanja pravic IL. Odgovore nanje lahko prijavitelj poišče pri patentnih zastopnikih, s čimer se bo sama po sebi tudi izkristalizirala odločitev ali vključiti v postopek patentnega zastopnika in katerega, oziroma ali je prijavitelj zmožen brez tveganja sam voditi ves postopek. Tabela 1: Cene za prijavo patenta Okvirni stroški (upošteva se okvirno ceno za navedeno zaporedno številko stroška, ki je smiselno pomnožena s številom držav oz. s številom let): • Slovenija: 1 + 8*leta • Tujina - posamezna država: 3 + 6 + 8*leta - EP: 4 + 6 + 7*države + 8*države*leta - PCT: 5 + 6 + 7*države + 8*države*leta Stroški so okvirni in se lahko glede na stopnjo patentabilnosti izuma in poslovnega načrta precej spreminjajo. Miha Vrhunec Patentna pisarna d.o.o., Ljubljana Odločitev o patentiranju Predno se odločimo o patentiranju, je smiselno razmisliti o nekaterih osnovnih vprašanjih: • ali je patentiranje najprimernejša oblika zaščite? • brez ali z zastopnikom – previdna izbira (vsebinski, pravni, geografski vidiki)! • ali je zamisel resnično nova - ali smo temeljito preverili stanje tehnike? • ali obstaja tržni interes za novost? 120
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59:
5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61:
5 Technology Management nology port
Page 62 and 63:
5 Technology Management Technology
Page 64 and 65:
5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67:
5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69:
5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?