TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

8 Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine 8.4 Intelektualna lastnina Intelektualna lastnina se nanaša na rezultate ustvarjalnega in raziskovalno razvojnega dela, povezana pa je z novimi rešitvami, invencijami, novo tehnologijo ali tehnološkim napredkom, programsko opremo, obliko industrijskih in drugih proizvodov ter drugimi deli. Del omenjenih kategorij se lahko zaščiti z zakoni o patentih, znamkah, modelih ter o avtorskih pravicah. Kakršenkoli »knowhow« se lahko varuje tudi kot zaupna skrivnost znotraj podjetja. Slika 4: Najpomembnejše oblike pravic intelektualne lastnine. S priznanjem pravic po tem zakonu pridobijo upravičenci: • materialne pravice, • moralne pravice. Materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine obsegajo izključno pravico njihovega gospodarskega izkoriščanja in razpolaganja. Moralna pravica ustvarjalcev izumov, novih oblik teles, slik in risb je, da so označeni v prijavi in vseh listinah, ki se nanje nanašajo. Potreba po zakonih o intelektualni lastnini postaja vse bolj očitna, še posebej v času hitrega razvoja informacijske družbe ter globalizacije. Glasba in programska oprema sta dobra primera za to. Pravice intelektualne lastnine so se s časom spremenile, a glavni cilji so bili vedno enaki, in sicer spodbujati inoviranje. Meje za trženje blaga in storitev na evropskem in globalnem trgu izginjajo. Namen pravic intelektualne lastnine je zaščititi inovativne izdelke in storitve, podjetja in osebe ter njihove investicije, ki so omogočile, da lahko tržijo in distribuirajo svoje izdelke končnim uporabnikom in da njihovih izdelkov ali storitev nihče ne kopira. Pravice intelektualne lastnine postajajo vse bolj pomembne, saj večkrat dosegajo ogromne ekonomske vrednosti. Toda vsega se ne da zaščititi, saj bi to oviralo svobodno konkurenco na trgu in tako so zakoni o intelektualni lastnini v tem smislu zelo zapleteni in se razlikujejo od države do države. Določeni tipi invencij, kot so na primer rezultati akademskih raziskovanj, se ne dajo vedno zaščititi. Invencije in druge stvaritve, ki niso bile zaščitene, se lahko kopirajo ali ponatisnejo, oziroma reproducirajo. Intelektualna lastnina in z njo povezane pravice so, kot že omenjeno, osnovane na nacionalnem pravu in zakonodaji. Znotraj Evrope obstaja težnja, da bi nacionalna prava in zakonodaje prilagodili skupni evropski zakonodaji. Značilen primer potrebe po pravicah intelektualne lastnine je, ko želi podjetje tržiti nov izdelek, ki je osnovan na tehnični invenciji. Podjetje želi, da bi bil izdelek ekskluziven in da bi ga bilo enostavno razlikovati od ostalih podobnih izdelkov ter, da bi bil čim bolje zaščiten pred kopiranjem ali reprodukcijo s strani konkurence. V tem primeru lahko podjetje razmišlja o patentiranju tehnične rešitve, ki se skriva za tem novim izdelkom, in kombinira še z zaščito dizajna pa tudi tako, da zaščiti znamko izdelka. Dodatno se lahko z modelom zaščitijo izdelki, ki so podobni glede oblike. Pravice intelektualne lastnine so vedno bolj pomembne z ekonomskega vidika ter postajajo najdragocenejše premoženje mnogih podjetij. Zdi se, da so najpomembnejša vprašanja intelektualne lastnine povezana s patenti in znamkami, še posebej v proizvodnji visoke (hi-tech) tehnologije, kot je elektronika, biotehnologija in proizvodnja zdravil, vse pomembnejša pa postajajo tudi v strojni industriji. 8.4.1 Patent Patent se smatra kot lastninska pravica, ki se lahko podeli na nacionalni ravni in/ali v drugih državah, v katerih podjetje želi zaščititi svojo rešitev. Patent daje podjetju ekskluzivno pravico, da izdeluje, uporablja in prodaja izdelek znotraj omejenega časovnega obdobja (20 let, lahko se razlikuje od države do države.) Ker gre za lastnino, se le-ta lahko proda ali odstopi kot licenca drugim ali pa je predmet drugačnih pogodb oz. drugih sporazumov. Ko je patent podeljen, je možno s tržnim proizvodom ustvarjati dobiček. Patent je potrebno zaščititi v državah, v katerih nameravamo tržiti in prodajati svoj izdelek. Če je držav, kjer potrebujemo patent veliko, je to lahko drag in precej birokratski postopek. Za podelitev patenta mora rešitev izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora praktično uporabo; izkazovati mora element novosti, kar pomeni nove značilnosti, ki do sedaj še niso znane v korpusu obstoječega znanja na tem tehničnem področju. Ta korpus obstoje- 117
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS čega znanja, ki se imenuje »stanje tehnike«, se lahko preveri s pomočjo informacij, o katerih razpravljamo v poglavju »Spremljanje tehnološkega stanja«. Rešitev mora prikazati »izumiteljsko raven«, ki je ne bi mogel doseči nekdo, ki ima povprečno znanje na tem tehničnem področju. In nenazadnje, vsebina predmeta mora biti priznana kot takšna, ki jo je po zakonu »mogoče patentirati«. V veliko državah znanstvenih teorij, matematičnih metod, rastlinskih sort ali živalskih pasem, odkritja naravnih snovi, komercialnih metod ali metod zdravljenja (za razliko od medicinskih izdelkov) načeloma ni mogoče patentirati (WIPO, 2006). Patent je treba prijaviti s pomočjo posebnega postopka prijave, ki ga predpiše državni organ, pristojen za intelektualno lastnino oz. patente. Prijava mora biti napisana na način, ki ga tehnična oseba s tega področja lahko razume ter invencijo uporablja za raziskovanje in razvijanje ali pa industrijsko proizvodnjo. V večini držav je možno narediti predprijavo in potem, ko se le-ta presodi in preveri, ali obstaja možnost, da bo patent podeljen, se poda še končna prijava. Strategija patentiranja - primer dobre prakse Manjše, a uspešno dansko podjetje (A) je bilo specializirano za razvoj in industrijsko oblikovanje pisarniškega pohištva. Pri tem so odlično sodelovali z oddelkom industrijskega oblikovanja na univerzi. Prek sodelovanj na razvojnih projektih, ki jih podpira in financira EU, ter v okviru diplomskih nalog so razvili več designov stolov, ergonomsko dodelanih, oblikovno atraktivnih in uporabniško funkcionalnih. Izdelani so bili iz ekološko neoporečnih materialov in so enostavni za izdelavo. Ker je šlo za manjše, a ekskluzivne serije, so prek kooperantov vzpostavili maloserijsko proizvodnjo in izdelke tržili prek ustaljenih prodajnih mrež. K pozicioniranju v visokem cenovnem razredu je pomembno prispeval vložek znanja in svežih idej, ki so jih redno predstavljali na razstavah in sejmih. V okviru diplomske naloge je eden od študentov razvil zanimivo obliko podpornega trama, ki se uporablja v gradbeništvu. Sicer problematika ni bila neposredno povezana z usmeritvijo podjetja, a je to zaradi zanimivosti in majhnega vložka privolilo v sodelovanje. Oblika je bila dovolj originalna, da so s pomočjo računalniškega programa za simulacijo statičnih obremenitev in ob sodelovanju strokovnjakov za lesene konstrukcije kmalu ugotovili, da nosilec ob nekaj deset procentih manjše porabe materiala zadošča vsem standardom. Rešitev so tudi patentirali v mednarodnem merilu (PCT prijava) s pomočjo lastnih sredstev, kar jih je stalo nekaj deset tisoč eurov. Ker je bila poslovna strategija podjetja usmerjena na področje industrijskega oblikovanja, so se za poslovno sodelovanje pričeli dogovarjati z večjim nemškim podjetjem (B). Ideja je bila v tem, da prvo fazo proizvodnje opravi podjetje A s kooperanti, drugo fazo proizvodnje in trženje pa podjetje B. Ker je bila patentna prijava odlično pripravljena, so razvijalci (A) pristopili k pogajanjem brez strahu in tudi prikazali ostale tehnične značilnosti. Za tem pa so se pričeli problemi. Kooperativnosti s strani potencialnih partnerjev (B) je bilo vedno manj, a ne v smislu nezainteresiranosti za patent. Kot se je izkazalo kasneje, je podjetje B najprej iskalo možnosti, kako patent obiti in celoten posel speljati mimo A. Ker so ugotovili, da to ni možno, so ponujali za patent smešno odškodnino, ki ga podjetje A ob pričakovanih poslovnih rezultatih (dodana vrednost 0,3 mio. EUR/leto za podjetje A) upravičeno ni bilo pripravljeno sprejeti. Na enem od sestankov je že tako vroče ozračje pripeljalo do besednega prerekanja in prineslo grožnjo s strani podjetja B, rekoč: »Res je, da je vaš patent dobro napisan. Tudi sodišče bi verjetno razsodilo v vaš prid. Vendar se morate zavedati, da gre za mednarodno tožbo. Ta je draga in povezana z ekspertnimi mnenji, odvetniškimi storitvami, mednarodnimi potovanji ipd. Naši pravniki bodo poskrbeli, da bo proces dolg, kar bo stroške še povečalo. Preverili smo poslovanje vašega podjetja. Ker nimate 0,5 mio. EUR prostih sredstev za sodni proces, ki lahko traja tudi več let, si boste tožbo težko privoščili. Tako vam ponujamo 50.000 EUR za odkup celotnega patenta«. Ob tej cinični ponudbi so se razšli, podjetje A pa je pričelo iskati novo rešitev. Ker niso imeli več kaj izgubiti, so vzporedno vzpostavili stike z več novimi potencialnimi kupci. Med njimi je bilo tudi podjetje (C), ki je bilo pripravljeno odkupiti patent v celoti za 0,3 mio. EUR ter plačati dodatnih 0,7% od vsakega prodanega izdelka. Prevzeli so tudi kompletno proizvodnjo in trženje. Ker je šlo za močno mednarodno družbo, je bilo podjetje B prisiljeno opustiti vsak poskus izsiljevanja. Podjetje A je posel torej uspešno izpeljalo - predvsem po zaslugi odlično pripravljenega patenta in hitre akcije, saj bi lahko patent brez dodatnih finančnih vložkov v vzdrževanje hitro propadel. Podjetje A je tako v 3 letih zaslužilo 1.3 mio EUR. 8.4.2 Patent s skrajšanim trajanjem Pogosto se zgodi, da kdo ustvari preprostejšo tehnično invencijo, za katero pridobitev patenta ni možna (nižji izumiteljski nivo) ali bi bila predraga in preveč dolgotrajna. To še posebej velja za mala in srednja podjetja ali posameznike. Ena od alternativ za patentno prijavo je, da se klasificira kot »patent s skrajšanim trajanjem« (v tujini je primerljiv z »uporabnim model«, v angl. znan kot »Utility model«). Zahteve glede novosti se razlikujejo od države do države. Pridobitev zaščite uporabnega modela je mnogo lažja in predstavlja le več ali manj registracijski postopek. Nacionalni organ pregleda zahteve prijave ter ga nato, če izpolnjuje zahteve, prizna kot uporabni model. Če primerjamo s prijavo patenta, je ta postopek veliko krajši, proces pa traja pol leta ali manj. Zaščita pravic za uporabni model pa velja za krajše obdobje kot za patent, v večini držav je to 10 let ali manj. Zaščita uporabnega modela je veljavna le na državni ravni, do sedaj še ni sprejeta v Evropi, a Evropska komisija že dela na možnosti, da bi jo uvedli tudi na evropski ravni. Več informacij o uporabnem modelu lahko dobimo na IPR službi za pomoč (http://www.ipr-helpdesk.org/). 8.4.3 Zaščita patenta v tujini Patentna prijava se v Evropi lahko doseže na tri različne načine: • z nacionalno patentno prijavo, ki jo lahko odobri nacionalna patentna organizacija, 118
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59:
5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61:
5 Technology Management nology port
Page 62 and 63:
5 Technology Management Technology
Page 64 and 65:
5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67:
5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69: 5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?