TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija
TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija
TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS<br />
8.3.2 Osnovne definicije<br />
V začetku je pojasnjenih nekaj osnovnih definicij pojmov, ki so uporabljeni v strokovni praksi.<br />
Invencija<br />
Invencija predstavlja novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces<br />
ali sistem, način vodenja, poslovni model npr.: industrijski proizvod, design, izboljšan način dela, nov učni pripomoček, prihranek,<br />
varnost pri delu ipd. Vsaka ideja še ni invencija.<br />
Potencialna inovacija<br />
Potencialna inovacija je do uporabnosti, a še ne do nove koristi, dognana invencija. Ustvarjena je z razvojem, poklicnim ali nepoklicnim,<br />
namenskim ali slučajnostnim, tehnično-tehnološkim in katerim koli drugim. O njej odločajo avtorji in investitorji, možna pa<br />
je tudi prodaja takšne vrste inovacije. Potencialni odjemalci so tisti, ki so voljni tvegati investicijo v proizvodnjo in komercializacijo<br />
(ali: tisti, ki želijo zamisel odstraniti s trga). Je torej vmesna stopnja razvoja nove zamisli o novosti – med invencijo in inovacijo (Mulej<br />
in Ženko, 2004).<br />
Inovacija<br />
je nov ali bistveno izboljšan izdelek, postopek ali storitev, ki:<br />
• se pojavi na trgu (inovacija izdelka ali storitve) ali uporabi v okviru postopka (inovacija postopka ali procesa),<br />
• se izkaže za koristno.<br />
Izdelek, storitev ali postopek morajo predstavljati novost ali bistveno izboljšavo za uporabnika, ni pa nujno, da so novi na trgu.<br />
Inovacije niso le tehnološke narave, temveč so lahko tudi družbene, sociološke, organizacijske, metodološke ipd. Še posebno so pomembne<br />
prebojne in vodstvene inovacije ter inovacije poslovnih modelov.<br />
Najprej nastane invencija (ideja, ki ima potencial, da postane inovacija), nato potencialna inovacija, ki pomeni uporaben, a ne še<br />
nujno donosen oz. koristen nov domislek. Šele zadnji člen v invencijsko-inovacijski verigi je inovacija, t.j. vsaka dokazano koristna<br />
novost (ni nujno, da je takoj finančno merljiva).<br />
Proces razvoja ideje do izdelka in uveljavitve na trgu zahteva strokovno kakovostno in ustvarjalno delo v vseh fazah procesa. Prvi,<br />
zelo pomemben korak je zaznava novega izziva oz. definicija problema oz. nove priložnosti (Slika 3).<br />
Sugestija<br />
Sugestija je tista invencija, ki ne ostane v avtorjevih možganih, ampak jo – kot sodelavec podjetja ali druge organizacije – prijavi pooblaščeni<br />
službi svoje organizacije. S tem se močno zmanjša pogosta in nekoristna, celo škodljiva praksa, da bi na zamisel/invencijo<br />
popolnoma pozabili. V praksi pogosto omenjajo pojem sugestije kot prijavljene drobne in amatersko (mimo službene dejavnosti)<br />
narejene invencije.<br />
Knowhow<br />
Pod izrazom knowhow se razumejo znanja in izkušnje, pridobljene ne samo za praktično uporabo določene tehnologije, temveč tudi<br />
za industrijsko, komercialno, administrativno in finančno izkoriščanje v podjetju. (Devetak, 1980)<br />
Praktični primer: Iskra je prodajala v tujino svoje načrte, po katerih naj bi kupci izdelovali njihove proizvode ali stroje. Načrti pa<br />
so predstavljali le del znanja, zato si kupec samo z njimi običajno ni mogel dosti pomagati. Prav tako pomembno kot načrt je bilo<br />
posredovanje neštetih praktičnih podrobnosti izvedbe, ki v načrtu niso opisane. Tako je bilo za kupca najpametneje, da je kupil tudi<br />
knowhow. Gre za precej širši pojem, ki je v praksi pomenil tudi to, da so šli v kupčevo tovarno bolj šolani strokovnjaki in drugi delavci<br />
in jih učili »skrivnosti« praktičnega dela, ki je dalo kupljenemu načrtu šele pravi lesk in uporabno vrednost. Včasih je pogodba o<br />
knowhow-u zajemala tudi dogovor o prenosu praktično-tehnoloških znanj, ki so omogočala delo in pospeševala kakovost.<br />
116<br />
Slika 3: Od problema do realizacije