8 Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine Slika 2: Dejavniki Skupnega inovacijskega indeksa Prikazani so dejavniki, ki vplivajo na SII. Med njimi to pomembni tisti, ki so povezani z intelektualno lastnino – neposredno predvsem »Throughputs«) Zatorej je podjetja potrebno spodbujati, da razvijajo sistemske pristope, nova znanja, spretnosti in sposobnosti, povezane s procesi inovativnosti, ki prispevajo k večji konkurenčnosti, podjetništvu in novim zaposlitvenim možnostim. Za podjetja je življenjskega pomena, da so pripravljena in zmožna upravljati lastne invencijsko-inovacijske procese, med katerimi ima intelektualna lastnina (IL) pomembno mesto. 115
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS 8.3.2 Osnovne definicije V začetku je pojasnjenih nekaj osnovnih definicij pojmov, ki so uporabljeni v strokovni praksi. Invencija Invencija predstavlja novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces ali sistem, način vodenja, poslovni model npr.: industrijski proizvod, design, izboljšan način dela, nov učni pripomoček, prihranek, varnost pri delu ipd. Vsaka ideja še ni invencija. Potencialna inovacija Potencialna inovacija je do uporabnosti, a še ne do nove koristi, dognana invencija. Ustvarjena je z razvojem, poklicnim ali nepoklicnim, namenskim ali slučajnostnim, tehnično-tehnološkim in katerim koli drugim. O njej odločajo avtorji in investitorji, možna pa je tudi prodaja takšne vrste inovacije. Potencialni odjemalci so tisti, ki so voljni tvegati investicijo v proizvodnjo in komercializacijo (ali: tisti, ki želijo zamisel odstraniti s trga). Je torej vmesna stopnja razvoja nove zamisli o novosti – med invencijo in inovacijo (Mulej in Ženko, 2004). Inovacija je nov ali bistveno izboljšan izdelek, postopek ali storitev, ki: • se pojavi na trgu (inovacija izdelka ali storitve) ali uporabi v okviru postopka (inovacija postopka ali procesa), • se izkaže za koristno. Izdelek, storitev ali postopek morajo predstavljati novost ali bistveno izboljšavo za uporabnika, ni pa nujno, da so novi na trgu. Inovacije niso le tehnološke narave, temveč so lahko tudi družbene, sociološke, organizacijske, metodološke ipd. Še posebno so pomembne prebojne in vodstvene inovacije ter inovacije poslovnih modelov. Najprej nastane invencija (ideja, ki ima potencial, da postane inovacija), nato potencialna inovacija, ki pomeni uporaben, a ne še nujno donosen oz. koristen nov domislek. Šele zadnji člen v invencijsko-inovacijski verigi je inovacija, t.j. vsaka dokazano koristna novost (ni nujno, da je takoj finančno merljiva). Proces razvoja ideje do izdelka in uveljavitve na trgu zahteva strokovno kakovostno in ustvarjalno delo v vseh fazah procesa. Prvi, zelo pomemben korak je zaznava novega izziva oz. definicija problema oz. nove priložnosti (Slika 3). Sugestija Sugestija je tista invencija, ki ne ostane v avtorjevih možganih, ampak jo – kot sodelavec podjetja ali druge organizacije – prijavi pooblaščeni službi svoje organizacije. S tem se močno zmanjša pogosta in nekoristna, celo škodljiva praksa, da bi na zamisel/invencijo popolnoma pozabili. V praksi pogosto omenjajo pojem sugestije kot prijavljene drobne in amatersko (mimo službene dejavnosti) narejene invencije. Knowhow Pod izrazom knowhow se razumejo znanja in izkušnje, pridobljene ne samo za praktično uporabo določene tehnologije, temveč tudi za industrijsko, komercialno, administrativno in finančno izkoriščanje v podjetju. (Devetak, 1980) Praktični primer: Iskra je prodajala v tujino svoje načrte, po katerih naj bi kupci izdelovali njihove proizvode ali stroje. Načrti pa so predstavljali le del znanja, zato si kupec samo z njimi običajno ni mogel dosti pomagati. Prav tako pomembno kot načrt je bilo posredovanje neštetih praktičnih podrobnosti izvedbe, ki v načrtu niso opisane. Tako je bilo za kupca najpametneje, da je kupil tudi knowhow. Gre za precej širši pojem, ki je v praksi pomenil tudi to, da so šli v kupčevo tovarno bolj šolani strokovnjaki in drugi delavci in jih učili »skrivnosti« praktičnega dela, ki je dalo kupljenemu načrtu šele pravi lesk in uporabno vrednost. Včasih je pogodba o knowhow-u zajemala tudi dogovor o prenosu praktično-tehnoloških znanj, ki so omogočala delo in pospeševala kakovost. 116 Slika 3: Od problema do realizacije
Change language