TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS
8
Modul 8:
Učinkovito upravljanje intelektualne lastnine
Dr. Borut Likar
8.1 Namen modula
Globalizacija in informacijska družba prinašata po eni strani možnost vedno hitrejšega razvoja novosti, ki se se nanašajo na rezultate
ustvarjalnega in raziskovalno razvojnega dela. To je povezano z novimi rešitvami, invencijami, novo tehnologijo ali tehnološkim napredkom,
programsko opremo, obliko industrijskih in drugih proizvodov, avtorskimi ter ostalimi deli. Po drugi strani pa globalizacija
povečuje potrebe in možnosti za krajo originalnih rešitev. Zato ni naključje, da število patentov v zadnjih dveh desetletjih strmo narašča.
Vsebina modula je namenjena seznanjanju z oblikami intelektualne lastnine (patent, model ipd.) in možnostmi zaščite le-te.
Poleg tega bodo prikazane tudi druge oblike za zaščito novosti. Znotraj modula bomo obravnavali tudi strategije varovanja novosti,
kritično pogledali na formalne oblike intelektualne lastnine ter podali praktične nasvete za konkretno delo.
8.2 Ključne besede
Intelektualna lastnina, know-how, inovacije, tehnologije, prenos tehnologij, zaščita znanja in idej, podjetništvo
8.3 Uvod
8.3.1 Inovativnost, raziskave in razvoj v evropskem okolju
EU je leto 2009 razglasila za leto ustvarjalnosti in inovativnosti. Razlog za to se skriva v želji EU, da si zagotovi konkurenčno mesto
v globalni družbi, saj še vedno zaostaja za najrazvitejšimi na področju inovativnosti. Glede na Global Competitiveness Report 2008-
2009 EU sicer spada med uspešnejše, saj med 20 najuspešnejšimi državami sveta najdemo kar 12 držav iz Evrope. Ni pa suvereno v
vrhu. Obenem raziskave kažejo, da so vložki v inovativnost sorazmerni z gospodarskimi rezultati tako v podjetju, kot na nivoju države.
Slovenija je glede na t.i. Skupni inovacijski indeks (SII) žal pod povprečjem Evropske unije (Slika 1).
Ob vedno večjih potrebah po obvladovanju inovativnosti znotraj Evropske Unije pa podjetjem in zaposlenim vse pogosteje primanjkuje
znanj in izkušenj za dosego končnih rezultatov. Podjetje, ki deluje znotraj EU, mora uspešno voditi svojo lastno inovacijsko
dejavnost in postopke raziskav in razvoja (RR) ter prenašati znanje v podjetniški rezultat. Za to pa so potrebna kompleksna znanja, ki
jih primanjkuje ne samo v velikih podjetjih, pač pa predvsem v malih in srednje velikih.
Slika 1: Skupni inovacijski indeks
Skupni inovacijski indeks (The Summary Innovation Index SII) prikazuje inovacijski indeks za EU in posamezne članice. ZDA in Japonska sta nad
povprečjem EU. Glavni dejavniki, ki na indeks vplivajo in povzročajo ter iz leta v leto povečujejo t.i. inovacijsko vrzel, so: patenti, delovna populacija
s terciarno izobrazbo, izdatki za RR, delež visoke dodane vrednosti v HiTech podjetjih, semenski tvegani kapital.
114