TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

7 Financiranje in podporno okolje v RS V Sloveniji so trenutno aktivni štirje univerzitetni (Ljubljanski Univerzitetni Inkubator – LUI, Univerzitetni Inkubator Primorske – UIP, Tovarna podjemov in Univerzitetni inkubator savinjske regije) in deset podjetniških/mrežnih inkubatorjev (dva v Ljubljani, in po en v Kopru, Sežani, Šempetru pri Gorici, Zagorju ob Savi, Celju, Mariboru, Pesnici pri Mariboru in v Murski Soboti). Kontakti so navedeni v seznamu na koncu prispevka. Njihovo dejavnost pa lahko preverite tudi na javno dostopnem seznamu subjektov inovativnega okolja, ki ga vodi JAPTI (http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/inovativno-okolje/Evidenca-subjektov-inovativnega-okolja). VEM točke VEM (Vse na Enem Mestu) točke so brezplačne, enostavne in informativne spletne strani, na katerih lahko fizične in pravne osebe opravljajo različne storitve v povezavi z poslovanjem podjetja. Glavne naloge VEM točk so na splošno: • izvajanje vseh vrst postopkov registracije; • podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in pomoč v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.). V Sloveniji je kar 36 VEM točk, na spletni strani JAPTI najdete seznam vseh VEM točk v Sloveniji: http://www.podjetniski-portal. si/ustanavljam-podjetje/vem-tocke/seznam-vstopnih-tock-vem. Urad za intelektualno lastnino (UIL) Glavne vloga UIL v slovenskem prostoru je vodenje postopkov registracije za podelitev patentov, znamk in modelov. Urad je (med drugim) zadolžen za zastopanje RS pri tujih in mednarodnih organizacijah na področju zaščite intelektualne lastnine v skladu s pooblastili Vlade RS (UIL, 2006). Poslanstvo UIL: • vzpostavitev učinkovite in mednarodno primerljive infrastrukture na področju pravic intelektualne lastnine; • spodbujanje inovativnosti; • izboljšanje konkurenčnosti slovenskega inovacijskega okolja; • ozaveščanje javnosti o pomenu varstva pravic intelektualne lastnine. Na portalu UIL (www.uil-sipo.si) lahko najdemo vse informacije v povezavi z intelektualno lastnino (prijava, veljavnost, postopkih…), tedenski bilten in javno dostopno podatkovno bazo vseh patentov, znamk in modelov, prijavljenih v Sloveniji. Poleg omenjenih mehanizmov, ki predstavljajo podporno okolje podjetjem moramo omeniti še različne regionalne razvojne agencije, ki delujejo v okviru regionalnih razvojnih programov. Te so instrument regionalnih finančnih spodbud (regionalne garancijske sheme), ki predstavljajo olajšan dostop malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja njihovih razvojnih naložb. Hkrati spodbujajo in omogočajo uporabo VEM točk in regionalnih štipendijskih shem. V RS je 12 tovrstnih razvojnih agencij (v grobem po ena agencija na regijo). 7.8 Tvegani kapital Tvegani kapital je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov ali investicijskih podjetij, ki se ga dodeli posamezniku ali skupini posameznikov z izvrstno poslovno idejo. Glavni cilj teh investitorjev je dolgoročni kapitalski dobiček zaradi katerega investitorji nemalokrat tudi vodijo in pomagajo takim podjetjem s svojimi poznanstvi in kontakti (Bovaird, 1991, str. 29). Za takšno obliko financiranja je značilno, da investitorji vstopajo v zgodnjih fazah podjetja, ko je tudi tveganje največje. V Sloveniji trg tveganega kapitala ni zelo razvejan in za podjetja ne omogoča takih razmer in možnosti, kot obstajajo v tujini. V Sloveniji velja Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK-A), ki zavezuje družbe tveganega kapitala, da Ministrstvu za gospodarstvo sporočajo spremembe ustanovitvenih aktov, vpisih v sodni register, ipd. Na Ministrstvu za gospodarstvo obstaja register vseh trenutnih družb tveganega kapitala, kjer lahko podjetje z odlično podjetniško idejo pridobi dodatna sredstva za svoj razvoj. V nadaljevanju navajamo trenutno aktivne družbe (MG, 2010). • Prvi sklad, družba tveganega kapitala, d.o.o. • Investicijski sklad kreativne industrije, družba tveganega kapitala, d.o.o. • Sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o. • DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o. • META Ingenium, družba tveganega kapitala, d.o.o. • TN, družba tveganega kapitala, d.o.o. • Sklad poslovnih angelov, družba tveganega kapitala, d.o.o. Posebna oblika tveganega kapitala so tudi poslovni angeli. Ti poleg sredstev, ki jih namenjajo razvoju izvrstne ideje podjetnikov v začetnih fazah, pomagajo podjetjem tudi z izkušnjami, znanjem in socialnim kapitalom. V Sloveniji obstajata dva bolj prepoznavna kluba, ki združujeta poslovne angele in sicer Poslovni angeli Slovenije (združuje okoli 30 slovenskih poslovnih angelov) in Klub 7. 109
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS 7.9 Mednarodni programi Mednarodni programi so lahko pomemben vir financiranja za podjetja, vendar pa je pri tem potrebno opozoriti na to, da ti projekti največkrat potekajo v konzorciju organizacij in da odobrene organizacije dobivajo sredstva z večmesečno zamudo. To pomeni, da morajo biti podjetja likvidnostno dovolj sposobna, da s svojimi sredstvi zalagajo projekt. To pa je lahko velika ovira predvsem za mala podjetja. V nadaljevanju bomo pogledali dva mednarodna programa, ki sta primerna za sodelovanje malih in srednjih podjetij. Eureka Namen tega vseevropskega programa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih RR projektov za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa. Predmet sofinanciranja so R&R projekti v podjetjih in R&R organizacijah za pridobivanje novih znanj ter za nove proizvode, postopke ali storitve, s sofinanciranjem stroškov za industrijske raziskave. Upravičeni stroški (v višini do 50 %) so stroški osebja, instrumentov in opreme, stavb in zemljišč, pogodbenih raziskav, tehnično znanje in patenti, dodatni režijski in drugi operativni stroški. V letu 2010 je bilo za omenjen program s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) razpisanih 1 milijon evrov sredstev. EUROSTARS – program v okviru EUREKA-e Program ima enak namen, predmet in upravičene stroške financiranja kot program EUREKA z razliko, da je EUROSTARS namenjen izključno malim in srednje velikim podjetjem ter raziskovalno razvojnim institucijam. Od programa EUREKA se loči tudi po hitrejšem postopku in predvsem lažjemu dostopu do sredstev ter višjemu odstotku sofinanciranja. Glavni cilj snovalcev programa je finančno podpreti 560 projektov v sedmih letih. V samem programu sodeluje 31 evropskih držav. Še nekaj splošnih značilnosti programa: • Bottom-up in tržno orientiran; • Neopredeljenost tehnoloških področij; • Vodilni MSP izvaja bistvene raziskave (50-75 %), • Višina sredstev je omejena na do 50.000 EUR na leto na en projekt; • Čas trajanja projekta je 3 leta ali manj; • Predstavitev projekta na trgu mora biti v 2 letih po zaključku projekta. V letu 2010 je bilo iz tega naslova razpisanih za 500.000 EUR sredstev. 7.10 Reference Bojc, Š. (18. maj 2010). Finance. Kaj ponujajo tehnološke mreže? Bovaird, C. (1991). What is Venture Capital? Stirling: University of Stirling. Brilej, A. (2006). Podjetniški inkubatorji v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Evropska komisija. (2006). SME Definition. Prevzeto 30. julij 2010 iz http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/files/sme_definition/sme_user_guide_sl.pdf Gospodarska zbornica Slovenije. (november 2009). Poročilo o stanju tehnoloških platform v Sloveniji. Prevzeto 2010 iz http://www. tia.si/shared_files/Dokumenti/PorociloTPnov09.pdf Institut Jožef Štefan. (2008). Enterprise Europe Network. Prevzeto 2010 iz http://www.een.si/ Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. (2010). Javni razpis »Inovacijski vavčer«. Pridobljeno iz http://www.japti.si/resources/files/doc/javni_razpisi/89/Javni_razpis-Inovacijski_vavcer.pdf Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. (2010). Javni razpis »Usposabljanje zaposlenih v podjetju«. Prevzeto 2010 iz http:// www.japti.si/resources/files/doc/javni_razpisi/93/Javni_razpis_Usposabljanje_zaposlenih_v_podjetjih.pdf Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. (2010). Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Prevzeto 2010 iz http://www.japti.si/resources/files/doc/javni_razpisi/87/Razpis-TNI-2010-2011.pdf Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. (2010). Odprti javni razpisi. Prevzeto julij 2010 iz http://www.japti.si/ Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. (2009). Javni razpis »Mladi raziskovalci iz gospodarstva - generacija 2009«. Prevzeto 30. julij 2010 iz http://www.tia.si/shared_files/Razpisi/2009/MR09/JavnirazpisMR09.pdf 110
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59:
5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61: 5 Technology Management nology port
Page 62 and 63: 5 Technology Management Technology
Page 64 and 65: 5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67: 5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69: 5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?