TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

Recommendations

Info

7 Financiranje in podporno okolje v RS 7.6.3 Tehnološke mreže »Tehnološke mreže v Sloveniji pomenijo novo vrsto organiziranosti, ki goji strateške povezave med podjetji in institucijami ter povezuje raziskovalno-razvojne dejavnosti v javnem sektorju s potrebami industrije.« (Bojc, 2010) V letu 2002 je RS pričela s programom razvoja tehnoloških mrež, ki je izhajal iz potrebe po krepitvi sposobnosti države za ustvarjanje in uporabo novega znanja na ožjih tehnoloških področjih. Ti so ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva v celoti. Trenutno so v Sloveniji aktivne štiri mreže: • Tehnološka mreža Informacijsko-komunikacijske tehnologije (ICT); • Tehnološka mreža Inteligentni polimerni materiali in pripadajoče tehnologije (IPMT); • Tehnološka mreža Biotehnologija in farmacija; • Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov (TVP). Povezave na delujoče spletne strani so navedene na koncu tega prispevka. 7.6.4 Tehnološki centri V Sloveniji smo v preteklosti spodbujali tudi ustanovitev in delovanje tehnoloških centrov, katerih namen je bil prostovoljno združiti podjetja in raziskovalne inštitute, ki imajo lastne raziskovalno-razvojne oddelke; s tem pa tudi specifično raziskovalno opremo, znanje, kadre ter izkušnje, ki jih lahko deli z drugimi članicami tehnološkega centra oz. jih ponudi na razpolago. Naloga posameznega tehnološkega centra je, da skrbi za optimalno izkoriščenost raziskovalne opreme. Glavne aktivnosti : • zbiranje in posredovanje informacije o razpoložljivem in potrebnem znanju TC, • organizacija skupnih aktivnosti članov Centra, • spodbujati medsebojne stike, poznanstva med člani ter širiti poslovne kontakte, • spodbujati večji izkoristek obstoječega znanja, raziskovalne opreme ter spodbujati nova znanja na področju specifičnih tehnologij, • prenos in izmenjava izkušenj, • organizacija skupnih izobraževanj. Povezave na številne spletne strani so navedene na koncu tega prispevka. 7.6.5 Raziskovalni centri odličnosti Centri odličnosti predstavljajo odgovor znanstveno-raziskovalne sfere na slabosti slovenskega inovacijskega sistema, ki so bile že dalj časa identificirane kot ovire pri hitrejšem razvoju na znanju temelječega gospodarstva. Zamisel zanje je nastala v povezavi s programom Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter novo nastajajočim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom. Cilji raziskovalnih centrov so: učinkovitejši prenos znanja v produkte, storitve in procese z visoko dodano vrednostjo, izboljšanje sodelovanja med nosilci znanja (univerzami, R&R in izobraževalne institucije) in podjetji. Eden izmed ciljev je prav tako povečanje vlaganj v aplikativne raziskave in razvoj na prioritetnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja. V RS je trenutno 8 aktivnih centrov odličnosti, ki bodo delovali do leta 2013. V nadaljevanju navajamo seznam omenjenih centrov odličnosti (MVZT, 2010): 1. Nanoznanosti in nanotehnologije 2. Biosenzorika, instrumentacija in procesna kontrola 3. Integrirani pristopi v kemiji in biologiji proteinov 4. Nizkoogljične tehnologije 5. Napredni nekovinski materiali s tehnologijami prihodnosti 6. Polimerni materiali in tehnologije 7. Vesolje: znanost in tehnologije 8. Raziskave v biotehnologiji, farmaciji in fiziki snovi Namen centrov odličnosti je 'doseči kritično maso raziskovalcev na ključnih tehnoloških področjih, jih opremiti s sodobno raziskovalno opremo ter pospešiti prenos znanja v gospodarstvo. Glavni namen je pridobivanje idej, znanja, izkušenj, izdelkov, storitev in tehnologij za uporabo v Sloveniji ter večanje mobilnosti raziskovalcev' (MVZT, 2010). 7.6.6 Inovacijska vozlišča Med razpisi TIA smo omenili tudi razpis INO, ki podpira ustanavljanje in delovanje t.i. inovacijskih vozlišč. Ti trenutno zagotavljajo podporo različnim področjem gospodarstva, najbolj na naslednjih: • informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), • napredni (novi) sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, 107
KNOWLEDGE FOR BUSINESS IN BORDER REGIONS • zdravje in znanost o življenju, • podpora tehnološko razvojnih oz. inovacijskih dejavnosti v podjetjih (s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih ter podjetjih, ki delujejo v panogah, ki so v težavah), • podpora tehnološko razvojnih oz. inovacijskih dejavnosti inovatorjem posameznikom (tudi dijakom in študentom) • podpora sodelovanju javnih raziskovalnih organizacij ter podjetij • podpora tehnološko razvojnih oz. inovacijskih dejavnosti v manj razvitih regijah. Dobre prakse in področja dela iz leta 2009, so opisana v zborniku, ki je dostopen na spletni povezavi: http://www.tia.si/shared_ files/Dokumenti/podjetja_na_krilih_inovacij.pdf. 7.6.7 Nacionalne iniciative v oblikovanju (kompetenčni centri in razvojnih centrov gospodarstva) MVZT je v letu 2010 pripravil enega večjih javnih razpisov, na katerih bodo izbirali nove oblike povezovanja za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalno odličnost za obdobje 2010 – 2013 (kompetenčni centri). Kompetenčni centri so opredeljeni kot razvojno-raziskovalni centri, ki jih vodijo industrijski partnerji, povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, ter so usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov na prednostnih področjih tehnološkega razvoja. V enakem obdobju je MG objavil javni razpis za vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih. Razvojni center je sestavljen iz subjektov, ki so člani konzorcija, podjetij, ki bodo nastali kot neposreden rezultat sodelovanja, kot tudi ostalih subjektov, ki bodo koristili znanje in infrastrukturo razvojnih centrov. Predvideni so centri na naslednjih industrijskih sektorjih: • Avtomobilska industrija • Elektroindustrija in elektronika • Energetika • Farmacija in biotehnologija • Informacijsko komunikacijske tehnologije • Lesno predelovalna industrija • Logistika • Novi materiali 7.6.8 European Enterprise Network – EEN »Enterprise Europe Network je največja podporna mreža Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja, inovacij, prenosa znanja in tehnologij ter sodelovanja v programih EU.« (EEN, 2008) Enterprise Europe Network (EEN) združuje in zbira informacije iz več kot 40 evropskih držav, v Sloveniji pa je prisoten prek konzorcija šestih partnerjev (Institut Jožef Štefan, Univerza v Mariboru – Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Mariborska razvojna <strong>agencija</strong>, Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper). Glavno orodje EEN je interaktivna spletna stran, ki se nahaja na www.een.si, kjer lahko podjetja sodelujejo v okviru mednarodne borze inovacij, znanja in tehnologij, borzi poslovnih priložnosti, spremljajo razpise/javna naročila in sledijo zadnjim novicam na tem področju. 7.7 Koristno podporno okolje Poleg zgoraj navedenih pobud, smo v Sloveniji razvili precej pestro podporno okolje, kamor prištevamo različne subjekte, ki so aktivni na področju spodbujanja podjetništva. Skupno so prisotni v vseh slovenskih regijah. Tehnološki parki Tehnološki parki na neki lokaciji združujejo razvojno raziskovalne in poslovne dejavnosti novih inovativnih tehnoloških podjetij ter hkrati nudijo urejeno poslovno okolje s širšim naborom podpornih, upravnih in intelektualnih storitev za ta podjetja. V Sloveniji imamo trenutno pet tehnoloških parkov, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici in Murski Soboti. Kontakti so navedeni v seznamu na koncu prispevka. Inkubatorji Inkubator je ustanova, ki ima v lasti prostore, ki jih za določen čas, običajno do treh let, pod ugodnimi pogoji oddaja novo nastalim podjetjem, hkrati pa jim ponuja tudi svetovalne, upravne in pisarniške storitve. Glede na okolje v katerem delujejo se inkubatorje na splošno deli na (Brilej, 2006): 1. Podjetniški (mrežni) - so lahko v javni (ustanovitelj je vlada) ali zasebni lasti (ustanovitelji so zasebna podjetja). Zasebni inkubatorji so bolj prisotni v ZDA, pretežni del prihodkov od teh inkubatorjev dobijo lastniki iz najemnin prostorov, medtem ko so javni inkubatorji predvsem sredstvo za uresničevanje razvojnih programov (ustanavljanje novih delovnih mest, prestrukturiranje obstoječe proizvodnje, ipd.); 2. Univerzitetni inkubatorji – njihovi ustanovitelji so univerze in katerih namen je prenos znanja in novih tehnologij na trg. 108
Page 1 and 2:
Spoštovani! Pred vami je priročni
Page 4 and 5:
KAZALO VSEBINE Module 1: Technology
Page 6 and 7:
1 Technology Transfer Model to impr
Page 8 and 9:
1 Technology Transfer Model Survey
Page 10 and 11:
1 Technology Transfer Model Figure
Page 12 and 13:
1 Technology Transfer Model Challen
Page 14 and 15:
1 Technology Transfer Model specifi
Page 16 and 17:
1 Technology Transfer Model transfe
Page 18 and 19:
1 Technology Transfer Model 1.10 He
Page 20 and 21:
2 BUSINESS MODELS „A business mod
Page 22 and 23:
2 BUSINESS MODELS 2.4.4 Customer In
Page 24 and 25:
2 BUSINESS MODELS • Market develo
Page 26 and 27:
2 BUSINESS MODELS Graph 7: The bala
Page 28 and 29:
2 BUSINESS MODELS 27
Page 30 and 31:
3 BUSINESS CULTURE universals, in w
Page 32 and 33:
3 BUSINESS CULTURE and doing their
Page 34 and 35:
3 BUSINESS CULTURE 3.5.3 Core value
Page 36 and 37:
3 BUSINESS CULTURE 3.8.1. Active li
Page 38 and 39:
3 BUSINESS CULTURE Raising question
Page 40 and 41:
3 BUSINESS CULTURE Why use it? The
Page 42 and 43:
3 BUSINESS CULTURE 3.9.3 Creative p
Page 44 and 45:
3 BUSINESS CULTURE II. REALIST/ PER
Page 46 and 47:
3 BUSINESS CULTURE • Toplak Ciril
Page 48 and 49:
4 Figure 1:Lewin’s phase model of
Page 50 and 51:
4 CHANGE PROCESS 4.5.2.3 Step 3: Cr
Page 52 and 53:
4 CHANGE PROCESS 4.5.3 Involvement
Page 54 and 55:
4 CHANGE PROCESS Then create a visi
Page 56 and 57:
5 Technology Management Figure 2: T
Page 58 and 59: 5 Technology Management the (now on
Page 60 and 61: 5 Technology Management nology port
Page 62 and 63: 5 Technology Management Technology
Page 64 and 65: 5 Technology Management Delphi Meth
Page 66 and 67: 5 Technology Management Figure 18:
Page 68 and 69: 5 Technology Management Dodgson, Ma
Page 70 and 71: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 2: Proc
Page 72 and 73: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The empirical
Page 74 and 75: 6 KNOWLEDGE TRANSFER Figure 11: Inn
Page 76 and 77: 6 KNOWLEDGE TRANSFER The second pha
Page 78 and 79: 6 KNOWLEDGE TRANSFER In order to se
Page 80 and 81: 6 KNOWLEDGE TRANSFER tions of journ
Page 82 and 83: 7 Innovation und Technologietransfe
Page 100 and 101: 7 Financiranje in podporno okolje v
Page 116 and 117: 8 Učinkovito upravljanje intelektu
Page 130 and 131: 8 Immaterialgüterrecht (Österreic
Page 144 and 145: 9 Product and Service Dissemination
Page 154: 9 Product and Service Dissemination
show all

TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?