TEchNOLOGy TRaNSFER MODEL - Javna agencija

7
Financiranje in podporno okolje v RS
Ime finančne podpore Namen financiranja Sredstva Poslovna banka
EIB linija - avtomobilska
industrija
razvojni projekti na področju avtomobilske
industrije
80 mio EUR (vir:
EIB)
+ 56 mio EUR
(vir: SID banka)
-
EIB linija – financiranje
malih in srednje velikih
podjetij
financiranje naložb, ki jih izvajajo
MSP
150 mio EUR Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Volksbank,
Factor banka, Gorenjska banka,
Hypo-Alpe-Adria-Bank, Nova Kreditna
banka Maribor, Nova Ljubljanska banka,
Poštna banka Slovenije, Probanka
EIB linija – financiranje
okoljevarstvenih in
okoljskih naložb
financiranje okoljevarstvenih in okoljskih
naložb, ki jih izvajajo gospodarske
družbe, samostojni podjetniki ter
pravne osebe javnega prava vseh velikosti
in lastniških struktur
35 mio EUR
(vir: poslovne banke,
že
v uporabi)
+ 15 mio EUR
Abanka Vipa, Banka Volksbank, Factor
banka, Nova Kreditna banka Maribor,
Nova Ljubljanska banka, Probanka
Financiranje
gospodarskih družb,
samostojnih podjetnikov
in oseb javnega prava
nameni skladni z a), b), c), f) in/ali
i) točko 1. odstavka 11. člena ZSIRB −
Zakona o slovenski izvozni in razvojni
banki (za gospodarske družbe, s.p. in
osebe javnega prava)
250 mio EUR Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Volksbank,
Deželna banka Slovenije, Factor
banka, Gorenjska banka, Hypo-Alpe-
Adria-Bank, KD Banka, Nova Kreditna
banka Maribor, Nova Ljubljanska banka,
Poštna banka Slovenije, Probanka, Raiffeisen
Banka
Jamstvena shema
Republike Slovenije za
podjetja
nameni kreditov za katere se izdajajo
jamstva: financiranje osnovne dejavnosti
podjetja, predvsem financiranje
obratnih sredstev, novih investicij in
dokončanja že začetih. V omejenem
obsegu (20 % sheme) je možno še
reprogramiranje kratkoročnih kreditov
v srednje ali dolgoročne
1,2 mld EUR Banke, ki jim je dodeljena jamstvena
kvota do 15.2.2010: Abanka Vipa d.d.,
Banka Sparkasse d.d., Hypo banka d.d.,
NLB d.d. Banke, ki jim je dodeljena jamstvena
kvota do 11.4.2010:
Abanka Vipa, Banka Celje d.d., Banka Koper
d.d., DBS d.d., Factor banka d.d., NLB
d.d., Raiffeisen banka d.d., Unicredit banka
d.d.
Tabela 3: oblike finančne podpore in predvidena vrednost le-teh (Vir: SID,2010)
7.6 Pobude, mreže in projekti
Uvodoma smo že dejali, da pomoč malemu podjetju v obliki vsebinskega in tehnološkega sodelovanja, mreženja in odpiranja vrat,
lahko pomaga enako kot finančna pomoč. Zato v nadaljevanju predstavljamo različne organizacijske in projektne pobude, ki slovenskim
podjetjem omogočajo vsebinsko sodelovanje.
7.6.1 Grozdi
»Grozdi« (angl. clusters) so geografska koncentracija neformalno povezanih podjetij, specializiranih dobaviteljev, ponudnikov storitev,
podjetij iz sorodnih dejavnosti in institucij (npr. univerz, raziskovalnih zavodov in razvojnih agencij) na določenem področju,
znotraj katerega sočasno prihaja do sodelovanja in konkuriranja.« (Porter, 1998, str. 197)
Sodelovanje v grozdih je lahko zelo koristno za podjetje, saj le-ta predstavlja skupnost podjetij z podobnimi interesi, ki si zaupajo,
med seboj konkurirajo ter tako silijo drug drugega k stalnim inovacijam in izboljšavam.
Grozdi v Sloveniji so bili pred letom 2002, ko je Ministrstvo za Gospodarstvo začelo načrtno podpirati ustanavljanje grozdov, relativno
slabo razviti. Ustanovljenih je bilo preko 20 grozdov. Danes je še vedno aktivnih kar nekaj grozdov, ki jih v nadaljevanju tudi
navajamo:
• Slovenski gradbeni grozd GIZ;
• zavod Center slovenskega orodjarskega grozda;
105