winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
FOTO: MOJCA RAČIČ oblik kulturnega delovanja. Kajti, če tega ni, so narodne manjšine dokaj kmalu potisnjene na raven folklorizacije. Referat Susanne Weitlaner, podpredsednice leta 1988 ustanovljenega Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, je potrdil, da želijo v Pavlovi hiši s prirejanjem sodobnih vsebin (kulturni programi, občasne predvsem umetniške razstave, stalna razstava o Slovencih na avstrijskem Štajerskem, Nemcih na Apaškem polju in Romih v okolici Cankove), ki so usmerjene v večkulturnost in so namenjene tudi za pripadnike večinskega naroda, prispevati k razvoju kulturnega delovanja. 4 Mag. Engelbert Logar in mag. Eva-Maria Hois sta prikazala včasih celo nezavedno ohranjanje slovenske identitete na podlagi ljudskih običajev in predvsem glasbenega izročila, ki sta jih zbrala ob štajersko-slovenski meji. Norma Bale je v svojem referatu govorila o devetletnih izkušnjah pri poučevanju slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Po začetnem nezaupanju in slabem odzivu se je v zadnjih letih zelo povečalo zanimanje za učenje slovenskega jezika tako med mladimi kot med odraslimi. Lani je bilo na graški slavistiki vpisanih na slovenščino 45 študentov, kar je največ doslej. Balejeva je poudarila, da pričakuje, da bodo v naslednjih letih uvedli slovenščino kot tuj jezik v urnik v avstrijski Radgoni in da bo predmet ovrednoten z ocenami. V nadaljevanju posveta je prebrala referat prof. Mirka Križmana (naslov referata: Smisel za literarno ustvarjalno in poustvarjalno delo pri Slovencih v Radgonskem kotu), ki se posvetovanja ni mogel udeležiti. Prof. Zinka Zorko, ki proučuje narečje na obeh straneh meje, je z videozapisi treh govorov ilustrirala jezikovno podobo štajerskih Slovencev. Opozorila je na razlike med avtohtonimi govorci, ki ponavadi govorijo v narečju in mladimi, ki se v šolah učijo knjižno slovenščino. Posvetovanje je bilo glede na vsebino in ozračje nekaj novega glede na dosedanja posvetovanja. Pokazalo se je, da ima vsak t.i. „zamejski“ prostor svojo specifiko, kar je pri 90
DEUTSCH Ethnologisches Erbe und Kulturkreis der steirischen Slowenen Vorstellung der Konferenz Im Slowenischen ethnologischen Verein ist man sich schon seit längerer Zeit der Bedeutung der Forschungsarbeiten bewusst, die mit dem ethnologischen Erbe innerhalb des „weiteren slowenischen Kulturkreises“ 1 verbunden sind. Die Arbeitsgruppe, zuständig für die Slowenen außerhalb der Grenzen der Republik Slowenien, organisiert im Rahmen des Slowenischen ethnologischen Vereins schon seit dem Jahr 2001 zusammen mit verschiedenen Institutionen, Organisationen und Vereinen wissenschaftliche Konferenzen mit Fachexkursionen in die benachbarten Länder (2001 Italien, 2002 Porabje, Ungarn, 2003 Kärnten, Österreich). Die Resultate der ersten drei Konferenzen sind in einem Sammelband erschienen. 2 štajerskih Slovencih še posebej izpostavljeno. Posvetovanje se je v primerjavi s prejšnjimi razlikovalo tudi zato, ker so bili doslej poudarki na pomenu in vlogi muzejskih zbirk (kako jih ohraniti, varovati, kako pomagati ljudem na terenu itd.), tu pa je bil poudarek na etnološkem delu (predvsem glasbeno izročilo), jeziku, kulturi, kajti štajerski Slovenci nimajo materialne kulturne dediščine. S posvetom v Pavlovi hiši smo želeli na eni strani zaokrožiti in strniti nova spoznanja o etnološki dediščini, o kulturnem delovanju in jezikovnem položaju štajerskih Slovencev ter s tem delno zapolniti vrzel na področju raziskovanja t. i. Radgonskega kota, na drugi strani pa „opozoriti različne javnosti na dragocene podobe tradicij, v katerih se skriva izjemen razvojni potencial pri oblikovanju prihodnosti novih evropskih regij, kjer ni več meja med tistimi, ki so znotraj in tistimi, ki so zunaj“ kot je poudaril predsednik Slovenskega etnološkega društva v svojem pozdravnem nagovoru. 5 Die Konferenz „Kulturelles Erbe und Kulturkreis der steirischen Slowenen“ einschließlich einer Fachexkursion, die in Zusammenarbeit mit dem Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark organisiert wurde und am 23. und 24. September 2004 stattfand, war eine logische Fortsetzung der wissenschaftlichen Konferenzen der vorangegangenen Jahre. Die Exkursion „Entlang der steirisch-slowenischen Grenze – an den Siedlungsgebieten der steirischen Slowenen“ begann auf der Soboth (Sobota) und setzte sich mit dem ersten Halt in Arnfels (Arnež) fort. An der Hauptschule nahmen wir am Slowenischunterricht teil. Nach den Angaben des Lehrers Ernst Körbler besuchen heuer – soviel wie nie zuvor – 74 Schüler und Schülerinnen den Slowenischunterricht, der als Wahlpflichtgegenstand geführt wird. Die Schüler kommen aus slowenischen, gemischtsprachigen oder deutschen Familien. Im erwähnten Beispiel geht es nicht um den Slowenischunterricht für die slowenische Minderheit (was wir von anderen Grenzgebieten kennen), sondern um das Erlernen der Sprache des Nachbarn. Wegen der Nähe zu Slowenien und mit der Eingliederung Sloweniens in die EU etabliert sich diese Form der Spracherlernung immer mehr. Nächster Stopp war bei der Murmühle in Mureck (Cmurek). Interessant und lehrreich war auch die Besichtigung der Stadt Bad Radkersburg – Auf den Spuren der Protestanten, Juden, Roma und Slowenen 3 unter der Führung von Robert Muscherlin, Mitarbeiter des Artikel-VII-Kulturvereins für Steiermark. Den Tag beendeten wir mit einem gemütlichen Beisammensein im Pavelhaus in Laafeld (Potrna), wo der gemischte Chor des Pavelhauses erstmals in der Öffentlichkeit auftrat. Josefa Prelog aus Sicheldorf (Žetinci), Dichterin und Erforscherin der lokalen Volkstradition, stellte ihr literarisches Schaffen auf Deutsch und Slowenisch vor. Am nächsten Tag ging die Konferenz im Pavelhaus vonstatten, die 91
- Seite 39 und 40: Avstrijski konvent in manjšinske p
- Seite 41 und 42: zaradi svojih variant deloma proble
- Seite 43 und 44: Im Auftrag der ÖVP hat Univ.-Prof.
- Seite 45 und 46: Abseits von den großen Verkehrsstr
- Seite 47 und 48: Menschen aus beiden Ländern, Öste
- Seite 49 und 50: Monte Santo del Lussari / Svete Vi
- Seite 51 und 52: leicht wird auch der Bau eines eige
- Seite 53 und 54: magistralne ceste - „Strada stata
- Seite 55 und 56: Die Autorin Elisabeth Arlt und Gabr
- Seite 57 und 58: Waren die Roma in ihrer Identität
- Seite 59 und 60: Položaj Romov na evropski in regio
- Seite 61 und 62: Ob ratifikaciji Okvirne konvencije
- Seite 63 und 64: Aus den Daten zahlreicher Studien u
- Seite 65 und 66: dass aufgrund des niedrigen Ausbild
- Seite 67 und 68: leta 1891. Dve leti je bilo mesto r
- Seite 69 und 70: po dva forinta, sicer bi jih izgnal
- Seite 71 und 72: S svojim odlokom z dne 24. junija 1
- Seite 73 und 74: Heimo Halbrainer präsentiert die 2
- Seite 75 und 76: Mož oz. oče Lajos Blau je drugo s
- Seite 77 und 78: zaradi pregleda zdravstvenega stanj
- Seite 79 und 80: In der späten feudalen Ära war di
- Seite 81 und 82: in den Untergang.“ Ihm ist nicht
- Seite 83 und 84: - Balkánys Buchhandlung, Papierwar
- Seite 85 und 86: sie hatten alle Rechte der anderen
- Seite 87 und 88: Im März 1944 okkupierten die Deuts
- Seite 89: Etnološka dediščina in kulturna
- Seite 93 und 94: ENDNOTEN / OPOMBE 1 Mehr darüber/V
- Seite 95 und 96: Nepomuk Graf Batthyány (1769-1826)
- Seite 97 und 98: von Josef Kladziwa gewesen, also sc
- Seite 99 und 100: in Krajna und wurde am dortigen Ort
- Seite 101 und 102: eich verheiratet. Eine ebenfalls fr
- Seite 103 und 104: posestev v območju Tissina Petánc
- Seite 105 und 106: tudi hiša dr. Josefu Batthyányju
- Seite 107 und 108: Judje v Prekmurju Zgodovinski očrt
- Seite 109 und 110: malomeščanstvo. Vseeno pa ta v Pr
- Seite 111 und 112: (4) Sinagoga v Szentgotthárdu/Mono
- Seite 113 und 114: lesen, dass im Jahre 1793 im Prekmu
- Seite 115 und 116: evangelische oder staatliche Grunds
- Seite 117 und 118: Schöntag Adolf rojen/geb. 1881, Do
- Seite 119 und 120: Signal: Gab es in der Gegend um Mur
- Seite 121 und 122: Am Anfang war die Euphorie. Eine Be
- Seite 123 und 124: Signal: Sie waren 11 Jahre lang bei
- Seite 125 und 126: Signal: Imate še mnogo stikov z Gr
- Seite 127 und 128: Signal: Würden Sie so ein Projekt
- Seite 129 und 130: SLOVENSKO Metropia na Štajerskem?
- Seite 131 und 132: Signal: Mislim pa, da regija Gradec
- Seite 133 und 134: der Woche fanden steirische und slo
- Seite 135 und 136: Zu Europa. Eine Annäherung. å Tex
- Seite 137 und 138: werden sie auch in Hinkunft anders
- Seite 139 und 140: schrieb, er werde „über meinen T
FOTO: MOJCA RAČIČ<br />
oblik kulturnega delovanja. Kajti, če tega ni, so narodne<br />
manjšine dokaj kmalu potisnjene na raven folklorizacije.<br />
Referat Susanne Weitlaner, podpredsednice leta 1988<br />
ustanovljenega Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko<br />
Štajersko, je potrdil, da želijo v Pavlovi hiši s prirejanjem<br />
sodobnih vsebin (kulturni programi, občasne predvsem<br />
umetniške razstave, stalna razstava o Slovencih na<br />
avstrijskem Štajerskem, Nemcih na Apaškem polju in<br />
Romih v okolici Cankove), ki so usmerjene v večkulturnost<br />
in so namenjene tudi za pripadnike večinskega naroda,<br />
prispevati k razvoju kulturnega delovanja. 4 Mag. Engelbert<br />
Logar in mag. Eva-Maria Hois sta prikazala včasih celo<br />
nezavedno ohranjanje slovenske identitete na podlagi<br />
ljudskih običajev in predvsem glasbenega izročila, ki sta jih<br />
zbrala ob štajersko-slovenski meji. Norma Bale je v svojem<br />
referatu govorila o devetletnih izkušnjah pri poučevanju<br />
slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Po začetnem<br />
nezaupanju in slabem odzivu se je v zadnjih letih zelo<br />
povečalo zanimanje za učenje slovenskega jezika tako med<br />
mladimi kot med odraslimi. Lani je bilo na graški slavistiki<br />
vpisanih na slovenščino 45 študentov, kar je največ doslej.<br />
Balejeva je poudarila, da pričakuje, da bodo v naslednjih letih<br />
uvedli slovenščino kot tuj jezik v urnik v avstrijski Radgoni<br />
in da bo predmet ovrednoten z ocenami. V nadaljevanju<br />
posveta je prebrala referat prof. Mirka Križmana (naslov<br />
referata: Smisel za literarno ustvarjalno in poustvarjalno<br />
delo pri Slovencih v Radgonskem kotu), ki se posvetovanja<br />
ni mogel udeležiti. Prof. Zinka Zorko, ki proučuje narečje na<br />
obeh straneh meje, je z videozapisi treh govorov ilustrirala<br />
jezikovno podobo štajerskih Slovencev. Opozorila je na<br />
razlike med avtohtonimi govorci, ki ponavadi govorijo v<br />
narečju in mladimi, ki se v šolah učijo knjižno slovenščino.<br />
Posvetovanje je bilo glede na vsebino in ozračje nekaj<br />
novega glede na dosedanja posvetovanja. Pokazalo se je, da<br />
ima vsak t.i. „zamejski“ prostor svojo specifiko, kar je pri<br />
90