winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

zaradi pregleda zdravstvenega stanja ljudi obiskal taborišče
uradni zdravnik. Iz taborišča so prvo skupino, ki je štela
blizu 800 ljudi, odpeljali že 28. aprila.
V Nagykanizsi so bili lendavski Judje skupaj le nekaj
dni, kajti s transportom, v katerem so bili ljudje različne
starosti, od 17. do 60. leta, so jih odpeljali v Auschwitz.
Ko so prispeli v taborišče, so stopali skozi vrata, nad
katerimi je pisalo „Arbeit macht frei“. Stopiti so morali
pred predirljive oči zloglasnega Mengeleja, ki je z gibom
glave odločal o življenju in smrti okrog 500 ljudi, in to le
v 15 minutah. Sedemnajstletno Bözsi Fürst, roj. Deutsch,
je dr. Mengele ločil od njene 9-letne sestrice. Deklico so
skupaj z drugimi otroki poslali v eno od plinskih celic,
enaka usoda pa je doletela tudi starše, ki se niso hoteli
ločiti od svojih otrok. Bözsi Fürst in Margit Szántó sta
skupaj šli svoji usodi nasproti. Stopili sta mimo plinskih
celic v nekakšne kopalnice, kjer so ju najprej slekli, ostrigli
in razkužili, nato pa jima dali jetniške obleke. Šest tednov
sta prebili v karanteni v obupnih razmerah, nato pa prišli
v Gelsenkirchen. 13. aprila 1945 so taborišče osvobodili
zavezniki. Dobili sta obleko, hrano in izkaznico, s katero sta
po 14-dnevnem potovanju, 25. ali 26. junija 1945, prispeli
v Lendavo.
Ob prihodu v Auschwitz je Tamás Berthold Schwartz
stopal ob železniški progi v spremstvu pripadnikov
„Sonderkommande“, poleg njega je hodila njegova mati,
ki je v naročju držala hčerko. Nacisti so menili, da je
Tamás primeren za delo (bil je visoke postave in se je
izdajal za 16-letnika ), zato so ga ločili od matere in sestre,
ki sta končali v eni od plinskih celic. Njega pa je čakalo
umivanje, razkuževanje in številčenje oz. tetoviranje ter
cela vrsta preizkušenj. Grozljiva usoda 12-letnega fanta. 6-
7 mesecev je delal v bližnjem rudniku in se večkrat srečal
z Lendavčanom Palijem Freyerjem, ki je prav tako delal
tam. Februarja 1945 je prišel v Buchenwald, aprila pa je bilo
taborišče osvobojeno. Na poti domov je izvedel, da nihče
od članov družine, razen njega, ni preživel holokavsta,
zato je ostal pri sorodnikih v Baji, nato pa se izselil v Izrael.
Lendavo je prvič obiskal šele po 23 letih. Ko je podžupan
Nagykanizse iz poročila orožniškega poveljnika 16. maja
1944 izvedel, kdaj bodo deportirali Jude, je nemudoma
nabavil dodatne količine hrane. V kratkem času je zbral
veliko kruha, 650 kg salam in 11 kg masla. Naslednji dan
so Judom, ki so bili nameščeni v vagone, na postaji delili
hrano pod nadzorom Jenoja Tokeja. Dali so jim hrano za
tri dni, količina kruha na osebo je znašala 20 dag dnevno.
Transport se je končal 17. maja, odpeljali so jih z nemško
kompozicijo in nemško stražo. Jude so deportirali v
Auschwitz na relaciji Szombathely – Sopron – Dunaj –
Birkenau, kamor je zadnji tovorni vlak, s katerim so vozili
Jude iz Zalske županije, prispel 7. julija 1944. Skupno število
Judov, ki so jih z desetimi vlaki deportirali iz V. cone, je
29.556. Krizno obdobje pomeni prelomnico v zgodovini.
Holokavst je največja sramota v zgodovini človeštva, zanj
ni racionalne razlage. Nacisti so obsodili na smrt vsakogar,
ki je imel najmanj dva stara starša judovskega porekla.
Holokavst je nesprejemljiv in nerazumljiv predvsem zato,
ker je iracionalen. Auschwitz ni preprosto kolektivna
odgovornost, kraj izvrševanja kazni, ampak kraj popolnega
uničenja. Judom niso sodili na sodnih procesih. Tega režim,
ki je selekcioniral le na podlagi porekla, ne na podlagi
dejanskih ali domnevnih dejanj, ni niti potreboval.
DEUTSCH
Die Geschichte der Juden von Doljna Lendava
(Slowenien, Grenze zu Ungarn)
Die Geschichte der Juden von Doljna Lendava ist ein wichtiger, wenn
auch noch zuwenig bekannter Teil unserer Geschichte. Das Ziel der
Gestalter dieser Ausstellung ist es, die Geschichte der Juden dieser
Gegend von der Besiedelung über Wirtschafts- und Handelsaktivitäten
und das Gesellschaftsleben bis zu den schicksalhaften Wegen in die
Zeit der ärgsten Krise und des Holocausts darzustellen.
Präsentiert werden Segmente der Geschichte, die fast 250 Jahre
des Lebens der hiesigen Juden aufdecken. In der Ausstellung sind
Dokumente und Gegenstände ihrer Besiedelung, des Handels im Inund
Ausland, der Assimilation, der Mobilität, der Konflikte in der
Gemeinschaft, der Lebensweise, der wirtschaftlichen Lage zu sehen
sowie auch Dokumente der Familien, die aus bestimmten Gründen
dominant waren.
Das ausgestellte Material haben beigesteuert:
- Zala Megyei Levéltár Zalaegerszeg (Archiv des Komitats Zala)
- Magyar Zsidó Múzeum és Levéltár Budapest (Ungarisches
jüdisches Museum und Archiv)
- Pokrajinski arhiv Maribor (Regionalarchiv Maribor)
- Galerija – Muzej Lendava (Galerie – Museum Lendava)
- Knjižnica Lendava (Bücherei Lendava)
- Nova ljubljanska banka d.d. Ljubljana, Filiale Lendava
- Privatpersonen aus ihren Sammlungen
77