winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

uspeh na tržišču delovne sile. Ravno nasprotno, kot izvem. Takoj ko
eden ali drugi pride na pogovor za službo, jih s prozornimi izgovori
odpravijo kot nekvalificirane za delo, včasih pa jim kar direktno v
obraz povedo, da so Romi nezanesljivi in delomrzni.
Hiše v vasi so enostavne, ampak zidane iz opek in imajo sanitarije.
To ni bi bilo vedno tako, kakor mi zagotovijo. Do sredine 80-ih let
20. stoletja so Romi živeli v kočah iz valovite pločevine v človeku
nevrednih pogojih, brez elektrike in tekoče vode. Ceste vasi in naselij
večinoma niso bile asfaltirane in predvsem spomladi in jeseni so bile
neprehodne. Tudi ni bil redek pogled, srečati Romov s konjem ali
oslom, zapreženim v cizo.
Nekoč so Romi živeli v zanje tipičnih enosobnih ilovnatih hišah, tako
imenovanih „cimpranih hišah“. Ta tip hiše je bil v Prekmurju zelo
razširjen in je bil nekako krajevno specifičen. Pogosto so prebivalci
živeli skupaj z domačimi živalmi, kot npr. ovcami ali svinjami, v
enem prostoru. V zadnjih desetletjih so ta tip hiše izpodrinile hiše
iz opeke.
Domače živali danes ne živijo več v stanovanjskih prostorih, ampak
opaziti je neko posebno afiniteto do psov in mačk, jih je v vasi cel kup.
Pogosto imajo tudi kure in ptice pevke.
Alkoholizem in prekomerna potrošnja tobaka sta široko razširjena
pretežno med moškimi Romi. To razlaga relativno nizko življenjsko
dobo in visoko mortaliteto zaradi tumorjev. S prejemanjem socialne
pomoči je povezana tudi medicinska oskrba v bolnišnicah, v vasi pa
ni zdravnika.
Identiteta Romov je bila vedno od ogrožena od zunaj, ampak od
začetka 90-ih let se je začela razvijati neka vrsta kulturne identitete
Romov. So ponosni, da so Romi, in to kažejo tudi navzven. Posebno
je treba poudariti kulturne aktivnosti v obliki gledališča in glasbenih
skupin, ki ohranjajo večstoletne kulturne tradicije Romov. Obstaja
tudi lastni časopis Romov v Prekmurju, prirejajo pa tudi delavnice za
slikanje in druge upodabljajoče umetnosti.
Gabriela s ponosom pripoveduje, da je deluje v bližnji okolici več kot
10 gledaliških skupin in da je veliko prebivalcev v igri v gledališču
našlo smiselno življenjsko vsebino ter da sodelujejo z navdušenjem.
Med mladino je zelo priljubljen šport karate. Ko sva se srečali, je bila
večina mladoletnikov na tekmovanju v Celju.
Enkrat na leto, večinoma v avgustu, poteka veliko večdnevno
praznovanje Romov, višek vseh po vsem letu razporejenih aktivnosti.
Vzrok tega praznovanja je na eni strani kulturna izmenjava raznih
romskih društev, a tudi negovanje osebnih odnosov z Romi iz sosednjih
držav, predvsem s tistimi iz Madžarske in z Gradiščanskega.
Nastopajo razne glasbene in gledališke skupine, pojejo, jejo in
si izmenjujejo novice. So pa tudi tržnice, kjer je mogoče kupiti
umetniške predmete.
Vsekakor je situacija Romov v Sloveniji enako turobna kot v drugih
državah, kjer živijo. Obstaja pa upanje, da bodo bodoče generacije
lažje akceptirane takšne, kot so, in da bodo bolj vključene v družbo.
58