winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Skratka, kraji Kanalske doline potrebujejo gospodarske spremembe.
Sama občina Trbiž je v zadnjih dvajsetih letih izgubila šestino svojega
prebivalstva. Z zaprtjem rudnika svinca in cinka v Rabelju se je
v Kanalski dolini zaključila zaslužna doba rudarstva, ob tem pa je
več kot polovica od nekdaj 1000 prebivalcev zapustila svoj domači
kraj. Nekoč poznana tovarna snežnih verig „Weissenfels“ v Beli peči,
kraju, v katerem so konec srednjega veka nastale prve gorenjske
fužine, trenutno životari. Z vojno v Jugoslaviji pa so izostali še tisti
zimski turisti iz Kranjske gore, ki so svoj posmučarski „Apres ski“
radi preživeli v trbiških butikih. Z vstopom Avstrije v Evropsko unijo
pa je dolina izgubila še delovna mesta pri carini in pri špedicijah. Še
za vojsko ni več kakšnega strateškega pomena, da bi ostala v dolini.
Vmes je trbiška kasarna prazna in lokalno gospodarstvo še posebej
trpi ob izgubi kar več stotin vojakov, ki so svojo plačo nekoč pustili v
tukajšnjih gostilnah in trgovinah.
Sanje o zimski olimpijadi „senza confini“, ki bi naj prinesla nov zagon
za spremembe v usmeritvi regionalnega gospodarstva in v družbeni
strukturi, se niso uresničile. Včasih se tudi uveljavlja mnenje, da
so se trbiški trgovci pač privadili „lahkim zaslužkom“. Res je, da je v
osemdesetih bil dovolj kak deževen poletni dan na koroških jezerih, da
so trbiške trgovine in butiki bili prepolni. Danes vidijo priložnost, da s
turizmom in z razvojem turistične infrastrukture trajnostno izboljšajo
gospodarsko in družbeno življenje v dolini – spomnimo se na uspešno
„telecabino“. Na stari železniški progi Pontebbane, ki jo je nadomestila
moderna proga velike hitrosti in ki večinoma poteka v predorih, bi naj
zaživela kolesarska steza. Da se takšne investicije ne vračajo takoj jutri,
je jasno tako regionalni upravi kot lokalnem gospodarstvu.
Na primeru občinah Trbiž in Naborjet pa se trenutno tudi vlaga v
druga trajnostna področja. Čeprav nekoliko pozno, so uprave vendarle
odkrile, da večjezični domačini doline ne pomenijo kakšne katastrofe
ali kakega posebnega luksuza. Oba občinska sveta sta se pred štirimi
leti prvič izrekla za obstoj etničnih skupin Slovencev, Nemcev in
Furlancev na njunem ozemlju in sta tako ustvarili temelje za izvedbo
novega zakona za zaščito manjšin, ki je 2001 bil sprejet v italijanskem
parlamentu. Tako so Slovensko kulturno središče Planika leta 2002
uradno priznali kot predstavništvo slovenske etnične skupine v
Kanalski dolini. V letu 2001 pa je avtonomna regija Furlanija-Julijska
krajina končno sprejela regionalno veljavni zakon o zaščiti slovenske
manjšine – zakon, na katerega so slovenski manjšinski predstavniki
v Italiji čakali vsaj od osimskega sporazuma. Občina Trbiž trenutno
izvaja pilotni projekt v sklopu nove zakonodaje, v katerem se glede
manjšinskih vprašanj posvetujejo s tremi predstavniki slovenske,
nemške in furlanske skupine.
S temi predznaki bo mogoče želja gospoda Rudija, predsednika
ZUR PERSON / O AVTORJU
ROBERT MUSCHERLIN
Robert Muscherlin arbeitet als Kulturmanager in verschiedenen
interkulturellen Projekten zwischen Österreich und
Slowenien.
Robert Muscherlin sodeluje pri raznih interkulturnih projektih
med Avstrijo in Slovenijo kot kulturni menedžer.
slovenskega kulturnega središča Planika, lažje izvedljiva. Mogoče bo
didaktično ravnateljstvo Kanalske doline dejansko uvedlo mesta za
novo učno osebje in s tem ustvarilo temelje za redni pouk slovenščine,
kajti nemščina se že poučuje na tamkajšnjih šolah od leta 1979 naprej.
In kdo ve, mogoče bo se tudi uresničil načrt gradnje lastnega kulturnega
doma, ki je doslej zaradi manjkajočih finančnih virov spodletel …
Gospa Kristina vidi dogodke zadnjih let v neki drugi luči, že samo zaradi
njene starosti. Skrbi jo, da je toliko ljudi v Kanalski dolini ostalo brez
služb. Toliko bolj jo veseli, da so jo letos obiskali osnovnošolci iz Bele
peči, ki so želeli zvedeti kaj več o zgodovini malega zaselka in njegovih
prebivalcev. Kot „optantke“ je tudi nihče več ne zmerja, le zaradi kakšnih
hujših dogodkov v avstrijski politiki jo tu in tam nagovarjajo.
Da, mogoče ni enostavno, da bi si vzeli čas za obisk Kanalske doline.
Verjetno se nekaterim od nas skalovje zdi precej nevabljivo. Nekateri
pa bodo mnenja, da ponudbo trbiških trgovin, po katero smo se
nekoč vozili ure in ure, danes dobijo kar za vogalom, v vsaki dobro
založeni samopostrežni. Mogoče pa je vožnja na avtocesti sedaj že
postala tako hitra in udobna, da nam niti slučajno ne pade v glavo
ustaviti se ravno tukaj - ob prejšnjih mejah, kjer smo vedno morali
čakati. Zmanjšajte svojo hitrost, ustavite se! Ponavljate svoje obiske v
prihodnje. Današnji prebivalci Kalnalske doline ravnokar odkrivajo,
kakšno srečo imajo z njihovim večjezičnim sobivanjem.
LITERATURHINWEISE / SEZNAM LITERATURE
Komac, Nataša
Na meji, med jeziki in kulturami: Širjenje slovenskega jezika v Kanalski dolini.
Kanalska dolina: Slovenski raziskovalni inštitut; Slovensko kulturno središče Planika;
Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002
Strasser, Kurt. F.;Waitzbauer, Harald
Über die Grenzen nach Triest: Wanderungen zwischen Karnischen Alpen und
Adriatischem Meer. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 1999
Domenig, Raimondo
Sotto il triplice confine: Weissenfels, Bela peč, Fusine in Valromana. Maniago: Editoriale
Messagero Vento SpA 1997
INTERNET/SPLET
www.tarvisiano.org
www.planika.it
54