winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

zaradi svojih variant deloma problematičen in protisloven,
ob dobrohotnem ravnanju je pa besedilo vendar dobra in
uporabna osnova za nadaljnjo obravnavo tega vprašanja;
tako bi za naslednja desetletja lahko zadostili potrebam
pravne zaščite narodih skupnosti. Slej ko prej si pa stojita
nasproti na eni strani večinsko sprejeti osnutek odbora,
podprt s strani zastopnikov opozicijskih strank in
neodvisnih strokovnjakov, in Grabenwarterjev osnutek.
Odbor za temeljne pravice bo verjetno konec novembra
Avstrijskemu konventu predložil obsežni katalog temeljnih
pravic, pri čemer bo predložil pač različne alternativne
osnutke besedila tudi za področje zaščite narodnih
skupnostih. Vsekakor bodo naslednji meseci jasno pokazali,
ali je bilo delo Avstrijskega konventa dejansko uspešno. Kar
se tiče manjšinske zaščite, zahteva ta osnutek dobrohotno
obravnavo s strani avstrijske vlade in parlamenta.
Le neko upanje imamo, izkušnje nam namreč narekujejo
dvom glede dobrohotnosti, čeprav si vsi lahko prikličemo
v spomin, da je avstrijsko ustavno sodišče tudi že ukinilo
kak dvotretjinsko-večinski zakon; vendar smo mnenja,
da ni potrebe, da bi se kaj takega moralo dogajati prav v
manjšinskih zadevah.
Cilj Avstrijskega konventa z vidika avstrijskih narodnih
skupnosti mora biti poleg kodifikacije ustavno-pravnih
pravic narodnih skupnosti na področju jezika, vzgoje in
kulture, tudi nadaljnji dinamični razvoj pravnega položaja,
ki mora upoštevati tudi pozitivne razsodbe ustavnega
sodišča in dvigniti zaščitno ravnanj narodnih skupnosti
na enotni standard. Bistveno in potrebno je, da se pravni
položaj manjšin razvije v tej smeri, da ne razpolagamo samo
z ustavno-pravno zajamčenimi individualnimi pravicami
(temeljne pravice posameznih pripadnikov manjšine),
temveč da izoblikujemo tudi pravice narodne skupnosti,
torej skupinske pravice. Zaščitna določila, ki se jih ne da
uveljaviti, ker je narodna skupnost priznana le kot socialna
enota, ne pa tudi kot pravna oseba, je treba dopolniti tako,
da so uveljavljiva in uresničljiva. Naslanjamo se lahko na 19.
člen državnega temeljnega zakona in na sodbe in odločitve
svoječasnega državnega sodišča (Reichsgericht) ter s tem
pritrdimo prepričanju, da individualna zaščita sama ne
zadostuje za obstoj narodne skupnosti.
Predloženi osnutek odborovega besedila naj bi z vidika
narodnih skupnosti razčistil predvsem vprašanje
uveljavljenosti manjšinskih pravic na ta način, da bi
narodna skupnost oz. njeno zastopstvo pridobilo kolektivne
pravice - za koriščenje pravic, pritožbeno pravico in pravico
uveljavljanja pravic s postopki oz. tožbami, doseči mora
tudi formalno-pravno urejeno samoodgovorno upravljanje
proračunskih sredstev in lastnih ustanov. V primeru
prenosa državnih nalog naj bo narodna skupnost sposobna,
da lahko subsidiarno prevzame te naloge; samouprava
pa zahteva ureditev javno-pravnega zastopstva narodne
skupnosti, izvoljenega na splošnih tajnih demokratičnih
volitvah in preko zastopstva narodnih skupnosti v deželnem
parlamentu, pri čemer bi Koroška lahko mirno storila prvi
korak.
DEUTSCH
Der Volksgruppenschutz im Österreich-Konvent
Eine Bestandsaufnahme
Mitte vergangenen Jahres betrauten die höchsten Staatsorgane
der Republik den Österreich-Konvent mit dem Auftrag, innerhalb
von 18 Monaten einen Vorschlag für eine grundlegende Reform
der Verfassung und Verwaltung auszuarbeiten. Der Konvent,
der auf gesetzlicher Grundlage im Parlament tätig ist, wird vom
ehemaligen Rechnungshofpräsidenten Dr. Franz Fiedler geleitet. Zu
Mitgliedern des Konvents wurden Vertreter der Parlamentsparteien
(18 Mitglieder), der Länder (18), der Bundesregierung (5), der
Volksanwaltschaft (1), der Höchstgerichte (3), des Städte- und
Gemeindebundes (4) und der Sozialpartner (6) sowie ein fünfköpfiges
Konventspräsidium und neun ExpertInnen (diese jedoch ohne
Stimmrecht) bestellt. Mit der inhaltlichen Arbeit befassen sich vor
allem zehn vom Konvent eingerichtete Ausschüsse, die diesem
konkrete Vorschläge zur Staatsreform, zur Kompetenzverteilung,
zum Verhältnis zwischen Gesetzgebung und Vollziehung, zur
Reform der Staatsorgane und Verwaltung, zur Finanzverfassung, zur
demokratischen Kontrolle, zum Rechtsschutz und zur Gerichtsbarkeit
sowie für einen Grundrechtskatalog erbringen sollen. Die Sitzungen
des Konvents sind öffentlich und es wurden zu diesen auch Vertreter
von NGOs eingeladen, um ihre Vorstellungen, Vorschläge und
Forderungen darzulegen. Für den Bereich der Volksgruppen wurde
dieser Grundsatz missachtet. Zum entsprechenden Hearing wurden
nämlich nur Vertreter staatlicher Beratungsorgane eingeladen, nicht
aber unabhängige Volksgruppenorganisationen.
41