winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
državnega temeljnega zakona v ustavi ter predlog za<br />
temeljni zakon o narodnih skupnostih. Vsi omenjeni<br />
predlogi se med sabo dopolnujejo in so usklajeni z vsemi od<br />
strank in vlade neodvisnimi zastopniškimi organizacijami<br />
avstrijskih narodnih skupnosti. Čeravno se nekatera<br />
določila glede na naselitvene posebnosti nanašajo zgolj na<br />
koroške Slovence ali na gradiščanske narodne skupnosti,<br />
gre - na kratko povzeto – za poenotenje zaščite narodnih<br />
skupnosti na ravni člena 7 avstrijske državne pogodbe in<br />
dodatno za zagotovitev pravice do medijev in predšolske<br />
vzgoje v materinščini, za pravico do samouprave finančnih<br />
sredstev, za skupinske pravice in možnost za uveljavitev leteh<br />
po sodni poti. Po nalogu odbora za temeljne pravice<br />
Avstrijskega konventa je pravnik, univerzitetni profesor dr.<br />
Dieter Kolonovits, konec januarja predložil predlog za novo<br />
ustavnopravno zaščito narodni skupnosti v dovršenem<br />
členu, ki bi naj bil del novega kataloga temeljnih pravic v<br />
avstrijski ustavi. Zelena poslanka, mag. Terezija Stoisitseva,<br />
je v pripravi povabila zastopniške organizacije avstrijskih<br />
narodnih skupnosti na pogovor. Kolonovitsev predlog<br />
vsebuje sedaj veljavne ustavne pravice narodnih skupnosti<br />
in jih deloma uveljavlja za vse manjšine. Obstoječe pravice<br />
manjšin razširi tudi na skupinske pravice in uveljavljanje<br />
le-teh pred sodišči ter odpira možnost za ustanovitev<br />
demokratičnega javnopravnega zastopstva. Predlog bi torej<br />
izboljšal pravni položaj avstrijskih manjšin, predvsem teh,<br />
ki jih člen 7 ADP ne omenja in bi upošteval trenutni položaj<br />
ter evropski razvoj.<br />
V posebnem predlogu je Center avstrijskih narodnih<br />
skupnosti dopolnil Kolonovitsev predlog z definicijo za<br />
narodno skupnost ter za posebno pospeševanje medijev<br />
v manjšinskih jezikih in za ustanovitev samoupravnih<br />
teles. Tudi socialdemokrati so prispevali poseben delež za<br />
razpravo v odboru za temeljne pravice Konventa, s tem , da<br />
so na javnih zasedanjih, na katera so vabili tudi neodvisne<br />
predstavniške organizacije narodnih skupnosti, izdelali svoj<br />
predlog za obsežen katalog temeljnih pravic. Glede zaščite<br />
narodnih skupin socialdemokrati tesno sledijo Kolonovitsu<br />
in ga dopolnijo s pravico do lastnih medijev in polagajo<br />
posebno težišče na področje odprtosti in medsebojnega<br />
spoštovanja do različnih narodnih skupnosti.<br />
Po nalogu Avstrijske ljudske stranke je univerzitetni profesor<br />
dr. dr. Christoph Grabenwarter predložil Konventu katalog<br />
temeljnih pravic; za področje narodnih skupnosti je prevzel<br />
edinole državno ciljno določilo iz člena 8 odst. 2 zveznega<br />
ustavnega zakona, z ugotovitvijo, da ostaja člen 7 avstrijske<br />
državne pogodbe nedotaknjen. Ob neupoštevanju prav<br />
te njegove lastne ugotovitve pa Grabenwarter priznava<br />
– (v členu, ki se v njegovem katalogu temeljnih pravic<br />
nanaša na šolska določila) – uporabo manjšinskega<br />
jezika kot učnega jezika samo pripadnikom narodnih<br />
skupnosti na Gradiščanskem in na Koroškem, ne pa tudi<br />
- kot to predvideva člen 7 Avstrijske državne pogodbe -<br />
pripadnikom narodne skupnosti na Štajerskem. Očitno<br />
gre za namerno nedoslednost. Poleg skromnosti vsebine,<br />
poleg pravno-tehnične in pravno-politične oporečnosti<br />
Grabenwarterjevega osnutka, je treba opozoriti predvsem<br />
na nevzdržno ignoranco, ker v svojem osnutku ne upošteva<br />
niti ostalega veljavnega mednarodnega ali bilateralnega<br />
prava (npr. člen 66–68 Saintgermainske državne pogodbe,<br />
pogodbe s Češkoslovaško Republiko, evropskega prava<br />
itd.), niti ne obstoječega zakona o narodnih skupnostih,<br />
tudi ne manjšinskih šolskih zakonov, ne ureditve v zvezi z<br />
otroškimi vrtci, kaj šele, da bi upošteval 19. člen državnega<br />
temeljnega zakona iz leta 1867. Tako Grabenwarterjev<br />
osnutek ne pomeni niti kodifikacije obstoječega pravnega<br />
stanja, temveč bi utemeljil nazadovanje za obstoječe pravno<br />
stanje temeljnega značaja, torej utemeljil pravico države do<br />
omejevanja mašinske zaščite.<br />
Bistvena ustavna jamstva za sedaj veljavno manjšinsko<br />
zaščito v Avstriji izvirajo iz obveznosti po mednarodnih<br />
sporazum, ki jih je Avstrija prevzela po prvi in drugi svetovni<br />
vojni. Iz okoliščin je nastala zelo nepopolna in neenotna<br />
manjšinska zaščita. Določila Saintgermainske pogodbe se<br />
nanašajo sicer na vse manjšine, vsebujejo pa glede na tedanji<br />
sistem Zveze narodov samo nekaj določil, ki nadgrajujejo<br />
individualno pravno zaščito pred diskriminacijo. Člen 7<br />
Avstrijske državne pogodbe, ki vsebuje pozitivne zaščitne<br />
in tudi storitvene obveznosti države, se nanaša glede na<br />
tedanje pogoje samo na hrvaško in slovensko manjšino na<br />
Gradiščanskem, Koroškem in Štajerskem.<br />
Pristojni odbor za temeljne pravice v Konventu se je na treh<br />
sejah med drugim bavil tudi z vprašanji zaščite narodnih<br />
skupnosti in na zadnji taki seji, dne 10. septembra <strong>2004</strong>,<br />
sprejel osnutek besedila o “pravicah narodnih skupnosti”.<br />
Ta se ravna v največji meri po omenjenih vloženih predlogih,<br />
predvsem po Kolonovitsevem predlogu. Osnutek je sicer<br />
40
Change language